UPRS Sodba III U 96/2019-6

Jedro

Za zavrnitev dodelitve BPP za nadaljnje pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu ne zadošča zgolj sklicevanje na to, da iz prošnje in U vpisnika ni razvidno, da bi bila tožnica pozvana k dopolnitvi tožbe ali da bi bila v zadevi razpisana glavna obravnava.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Bpp 164/2018-9 z dne 26. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: toženka) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih vlog in za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelkom v Novi Gorici, vodi pod opr. št. III U 246/2018, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica 3. 10. 2018 pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila prošnjo za dodelitev BPP za zgoraj navedeni upravni spor, pri čemer je (kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP) navedla, da prosi za izredno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji in za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka v celotnem obsegu. Prošnja je bila odstopljena v reševanje temu sodišču oziroma njegovemu za BPP pristojnemu organu. Toženka našteje prošnji priložene listine ter navede, da je po uradni dolžnosti vpogledala v U vpisnik in ugotovila, da je tožnica 27. 9. 2018 vložila tožbo zoper sklep Finančne uprave RS, št. DT 4291-6431/2018 z dne 4. 5. 2018, ki se pri tem sodišču vodi pod opr. št. III U 246/2018. Sklicuje se na določbe 11., 26. in 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter pojasni, da je glede na 11. člen ZBPP, navedbe v prošnji in dejstvo, da je bila ta vložena po tem, ko je tožnica 27. 9. 2018 že vložila tožbo v zadevi III U 236/2018, štela, da tožnica ne prosi za BPP za vložitev tožbe, ampak uveljavlja dodelitev BPP, kot je opredeljeno v izreku izpodbijane odločbe. Po mnenju toženke prošnja ni utemeljena. Pri tem obrazloži, da se tudi pri dodelitvi izredne BPP presoja izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, katerega prvi in tretji odstavek povzame, ter poudari, da je treba pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP, ter upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3. Glede prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter vlaganje vlog pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu III U 246/2018, toženka ponavlja, da je tožnica tožbo v navedenem upravnem sporu vložila pred dnem vložitve obravnavane prošnje. Ob upoštevanju, da iz prošnje za BPP, kot tudi iz U vpisnika ne izhaja, da bi tožnica potrebovala BPP za vlaganje dodatnih vlog ali zastopanje na narokih za glavno obravnavo, toženka ocenjuje, da dodeljevanje BPP "na zalogo", to je, ne da bi tožnica v prošnji vsaj v grobem pojasnila, zakaj bi potrebovala dodatno svetovanje in zastopanje, ni smiselno. Iz prošnje, kot tudi U vpisnika, ne izhaja, da bi bila tožnica s strani sodišča pozvana k dopolnitvi tožbe ali podaji druge vloge, kot tudi ne, da bi sodišče v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo. Zato je toženka prošnjo za BPP v tem delu zavrnila kot neutemeljeno na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP. Glede prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter vlaganje vlog pred sodiščem druge stopnje v upravnem sporu III U 246/2018, toženka navede, da je končan postopek na prvi stopnji procesna predpostavka za uvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje, zato je prošnjo v tem delu zavrnila kot preuranjeno.

4. Toženka je prošnjo zavrnila tudi v delu, v katerem tožnica prosi za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. V tej zvezi citira peti odstavek 26. člena ZBPP ter ugotavlja, da v njem navedeni stroški s postopkom pred sodiščem druge stopnje tožnici še niso mogli nastali, saj postopek pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen, zato je prošnjo za BPP v tem delu kot preuranjeno zavrnila. Prošnjo je zavrnila tudi v delu, v katerem tožnica uveljavlja dodelitev BPP v zvezi s stroški sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj nastanka stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP ali drugih stroškov tožnica ni izkazala. Pri čemer ji toženka, kolikor se prošnja nanaša na oprostitev plačila sodne takse za vloženo prošnjo za BPP ali za tožbo, pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP ne plača sodna taksa in je plačila le-te tožnica oproščena že po samem zakonu. Sicer pa je stranka za vloženo tožbo, pritožbo in druge vloge pri sodišču dolžna plačati odmerjeno sodno takso, razen če sodišče ugotovi, da materialni položaj stranki plačila sodne takse ne omogoča. O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, pri čemer mora stranka predlog za taksno oprostitev podati ob vložitvi vloge oziroma najpozneje do izteka roka za njeno plačilo. Sklepno toženka tožnici pojasnjuje, da bo, če se bo pokazala potreba za vlaganje dodatnih vlog, če se z odločitvijo o tožbi ne bo strinjala ali če ji bodo nastali stroški postopka, lahko vložila nov predlog za BPP.

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu. Toži zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačnega sklepa o njem ter zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.

6. V tožbi tožnica navaja, da glede na razloge izpodbijane odločbe, ko toženka prošnjo zavrne deloma kot prepozno, sicer pa kot preuranjeno, pravzaprav nima možnosti pridobiti BPP. Obravnavano prošnjo za BPP so si med seboj podajali različni organi, ne glede na to, da jo je tožnica vložila v skladu s 34. členom ZBPP. Ta govori o pristojnem organu, ne pove pa, kateri organ je to, zato ni bila gotova, na kateri organ naj naslovi prošnjo, o kateri še vedno ni pravnomočno odločeno. V izpodbijani odločbi ni navedbe zakonske podlage glede pristojnosti toženke, ki tudi ni navedla procesnih predpisov, po katerih je vodila postopek, kot to zahteva 210. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). V postopku izdaje izpodbijane odločbe je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke (prvi in tretji odstavek 9. člena ZUP), pri čemer tožnica izpostavlja še člene 138, 141, 144, 146, 162 in 237 ZUP ter poudarja, da ima pravica stranke do izjave pred odločitvijo tudi ustavnopravno podlago. Toženka je dodelitev BPP zavrnila zgolj s citiranjem zakonskega teksta ter datumov posameznih dejanj, ne da bi ugotavljala vsa relevantna dejstva in okoliščine in na tej podlagi pravilno uporabila materialni predpis. Kljub obširnim povzetkom določb 24. člena ZBPP in stališč sodne prakse namreč obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje nobenega stališča o konkretnem primeru. Tožnica lahko zgolj sklepa, da je njena prošnja morda nerazumna, ker nima izgleda za uspeh. Razlogi toženke so v nasprotju z ZBPP, katerega cilj je pravočasno in sproti pomagati socialno šibkim strankam. Če nek strošek ne nastane, njegovega plačila toženka oziroma sodišče pač ne odobri (tako tudi sodba v zadevi I U 648/2015), torej ne gre za odobritev stroškov "na zalogo", ampak je to le izgovor za zavrnitev prošnje. Toženka bi morala, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke, s tožnico razčistiti vprašanja glede potrebnosti BPP za dodatne vloge itd., saj se z vložitvijo tožbe postopek ne konča. Dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter vlaganje vlog pred sodiščem druge stopnje je zavrnila kot preuranjeno, pri čemer je prejudicirala odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu III U 236/2018 ter voljo tožnice, ali namerava sprožiti postopek pred sodiščem druge stopnje, česar tožnica v prošnji ni bila dolžna izrecno navesti, ampak bi jo kvečjemu toženka o tem morala vprašati.

7. Tožnica ugovarja, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe tudi kršila materialno pravo. Glede na obrazložitev odločbe, kot rečeno, sploh ne dopušča dodelitve BPP, saj najprej zatrjuje, da je prošnja za BPP vložena prepozno (ker je tožnica tožbo vložila 27. 9. 2018, prošnjo pa 3. 10. 2018, torej celih pet dni kasneje), nakar jo zavrne kot preuranjeno, čeprav pravica stranke do vložitve prošnje za BPP ni omejena s prekluzivnim rokom, ampak jo po prvem odstavku 11. člena ZBPP prosilec lahko vloži v katerikoli fazi postopka. Postopek se z vložitvijo tožbe šele začne, tožnica pa mora biti ves čas njegovega trajanja pripravljena na dejanja nasprotne stranke in v stiku s svojim odvetnikom. Če stroški ne nastanejo oziroma ne bremenijo tožnice, se ji na podlagi BPP ne izplačajo. Pri odločanju o dodelitvi BPP je res treba oceniti, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, vendar toženka tega ni ugotovila; zgolj sklepati je, da je zadevo štela za nerazumno ali morda celo za zlorabo možnosti dodelitve BPP, čeprav tega ni obrazložila. Pri čemer tožnica opozarja, da po stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 491/2012 presoja v smislu 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve. Toženka je odločila v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 11. člena ter 4. in 9. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, čeprav za to nima zakonske podlage in te tudi ni navedla, zaradi česar gre za bistveno kršitev iz prvega odstavka ter 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). S tem se kaže namen toženke, vnaprej onemogočiti oprostitev plačila tožničinih stroškov sodnega postopka. Z zavrnitvijo dodelitve BPP so kršene tožničine človekove pravice ter določbe 3.a, 5., 15. in 23. člena Ustave. Kot je razumeti toženko, naj bi tožnica za BPP zaprosila šele potem, ko lahko izkaže nastanek stroškov, torej ko so ti že nastali, čeprav je za to glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP takrat že prepozno.

8. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, tako da prošnji za BPP v celoti ugodi. Navaja, da bi ji nov postopek pri toženki prizadel težko popravljivo škodo, je namreč prejemnica denarne socialne pomoči in se je znašla v postopkih, ki terjajo različne stroške, zavlačevanje z odobritvijo BPP pa jo finančno izčrpava in se zaradi tega lahko zgodi, da postopkov ne bo mogla izpeljati do konca, kar pomeni nepopravljivo škodo zaradi že nastalih in bodočih stroškov v takšnem primeru. Podrejeno tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Tožnica še predlaga, da se jo v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu, saj bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata z mladoletnim sinom. V tej zvezi prilaga izpolnjeno prilogo k predlogu za taksno oprostitev in odločbo Centra za socialno delo Koper z dne 25. 2. 2019, po kateri sta tožnica in njen mladoletni sin upravičena do denarne socialne pomoči.

10. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. S prošnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, je tožnica uveljavljala dodelitev izredne BPP za upravni spor, pri tem sodišču voden pod opr. št. III U 246/2018, in sicer v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

13. Glede na tožbene navedbe sodišče uvodoma pojasnjuje, da se obravnavana prošnja nesporno nanaša na zadevo upravnega spora, zato je za odločanje o njej po 3. alineji prvega odstavka 31a. člena ZBPP (v tem členu je namreč opredeljeno, kateri organ je pristojen za odločanje o prošnji za dodelitev BPP) pristojen organ za BPP upravnega sodišča, torej toženka, ki ji je bila zato prošnja, ki jo je tožnica osebno dne 3. 10. 2018 vložila pri Okrožnem sodišču v Kopru, odstopljena v reševanje. Toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP (in ne po ZPP, kot bi sledilo iz tožbenih ugovorov).

14. Kot izhaja iz določb ZBPP, je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena).

15. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP lahko oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Vendar pa po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

16. Izredna BPP se v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZBPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona. Kot določa prvi odstavek 24. člena ZBPP, se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

17. Kot je določeno v prvem odstavku 26. člena ZBPP, se BPP v isti zadevi lahko dodeli: - za pravno svetovanje; - za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; - za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; - za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; - za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; - za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; - za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; - za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti; - kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V tretjem odstavku tega člena ZBPP je opredeljeno, kaj se šteje za pravno svetovanje, in v četrtem odstavku, kaj za pravno zastopanje. Kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP, se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 4. drugih stroškov postopka. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

18. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Po drugem odstavku tega člena pristojni organ za BPP lahko: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje v postopku na prvi stopnji); - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči.

19. Kot sledi iz navedenega, torej dodeljena BPP po jasni določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Tako tudi povsem ustaljena sodna praksa, ne le tega sodišča, ampak tudi Vrhovnega sodišča (prim. sodbi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 1701/2006 in X Ips 296/2014 ter sodbe Upravnega sodišča v zadevah I U 504/2017, II U 153/2016 in II U 60/2015). Kar pomeni, da tudi ob upoštevanju 3. 10. 2018 kot datuma vložitve obravnavane prošnje, na podlagi te prošnje dodeljena BPP glede na zakon ne bi mogla zajemati plačila za že pred tem opravljeno dejanje pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s tožbo v upravnem sporu III U 236/2018, ki je bila vložena že 27. 9. 2018, kar v zadevi ni sporno. V tem delu je torej zavrnitev dodelitve BPP utemeljena.

20. Nadalje, okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato po presoji sodišča ni izključeno, da se dodelitev BPP (že) na tej podlagi odkloni, če je na podlagi dejstev in okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec BPP za sodno uveljavitev svojih pravic ne potrebuje. Kot izhaja iz predhodno opisane ureditve po (26. in 28. členu) ZBPP, pristojni organ pri odločanju o dodelitvi BPP tudi ni strogo vezan na zahtevo prosilca. Če ta v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZBPP o tem odloči pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena, vendar pa ima pristojni organ po nadaljnjih določbah 28. člena ZBPP več možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP, kot je bilo že predhodno opisano. V vsakem primeru pa mora svojo presojo, ali so izpolnjeni pogoji v smislu 24. člena ZBPP, ter presojo, ali in v kakšni obliki in obsegu naj se dodeli BPP, v zadostni meri konkretizirati, to je opreti na dovolj konkretno ugotovljena dejstva in okoliščine tiste zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP.

21. Po presoji sodišča razlogi, kot so navedeni v izpodbijani odločbi, za utemeljitev z njo sprejete odločitve ne zadoščajo. Tudi kolikor se, glede na določbo 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP, lahko sledi zavrnitvi dodelitve BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek pred sodiščem na prvi stopnji ni končan; pa za zavrnitev dodelitve BPP za nadaljnje pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu III U 236/2018, ne zadošča zgolj sklicevanje na to, da iz prošnje in U vpisnika ni razvidno, da bi bila tožnica pozvana k dopolnitvi tožbe ali da bi bila v zadevi razpisana glavna obravnava. Razen tega toženka ni navedla nobenih drugih konkretno ugotovljenih dejanskih oziroma pravnih okoliščin zadeve III U 236/2018 (v odločbi ni obrazloženo, niti za kakšno zadevo gre, niti kakšna je vložena tožba), na podlagi katerih bi lahko utemeljila zaključek, da tožnica po vloženi tožbi BPP za nadaljnja dejanja v postopku (ki se s tožbo šele začne) ne potrebuje. Tožnica tudi upravičeno opozarja, da ji toženka ni dala možnosti, da bi se o tem pred izdajo odločbe izjavila in pojasnila, zakaj bi potrebovala BPP za nadaljnji postopek pred sodiščem na prvi stopnji. Še zlasti, kolikor gre za oprostitev plačila stroškov postopka in v tej zvezi navedeni nosilni razlog toženke, da tožnica ni izkazala njihovega nastanka, pa tožnica tudi utemeljeno opozarja, da po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Kar pomeni, da napotovanje tožnice na vložitev nove prošnje (šele) po tem, ko je izkazan nastanek takšnih stroškov, nima podlage, saj tožnica s takšno prošnjo glede na citirano določbo ZBPP ne bi (več) mogla uspeti. Ali je toženka s tem svojim razlogovanjem merila na kaj drugega, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno.

22. Kot sledi iz povedanega, izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti (ter potrditi kot pravilno in zakonito), kar pomeni absolutno bistveno kršitev v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Že iz tega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem o prošnji ponovno odloči.

23. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, za kar ima podlago v določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, glede na to, da je bilo na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov tožbi treba ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

24. Predlogu tožnice, naj samo odloči o stvari v sporu polne jurisdikcije, sodišče ni sledilo. Po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 sodišče lahko odpravi upravni akt in s sodbo samo odloči o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo ali če pristojni organ izda potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča. Vendar pa takšno odločanje pomeni zgolj možnost, izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki se uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti učinkovitega varstva njenih pravic. V obravnavanem primeru ne gre za takšen primer. Sodišče ne sledi navedbam tožnice, da bi ji nov postopek pri toženki prizadel težko popravljivo škodo (ki so tudi sicer presplošne in neizkazane), saj mora toženka po zakonu (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje oziroma stališča iz sodbe, zadeva III U 264/2018 pa glede na podatke iz vpisnika v tem času še ne bo na vrsti za obravnavanje. Po določbah ZST-1 se tudi v novem postopku odločanja o prošnji za BPP sodna taksa ne plača.

K II. točki izreka:

25. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi, ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena na seji in da tožnica v tem postopku ni imela pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, tožnici pripada pavšalni znesek povračila stroškov tega upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), ki ga mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

26. Sodna taksa v tem upravnem sporu se že glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 in na njeni podlagi oblikovano, povsem ustaljeno prakso tega sodišča, ki ji sledi tudi Vrhovno sodišče, ne plača. Ker je po povedanem tožnica plačila sodne takse oproščena že glede na zakon, sodišče o taksni oprostitvi tožnice, oziroma o njenem predlogu za taksno oprostitev v tem upravnem sporu, ne bo (s sklepom) odločalo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 282/2015
• UPRS sodba III U 179/2015
• UPRS Sodba I U 1648/2020-7