UPRS Sodba II U 375/2019-6

Jedro

Kazenski postopek pred sodiščem, trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, zato je nedvomno v interesu pravičnosti, se prosilcu omogoči brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 379/2019-2 z dne 1. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15. dni od vročitve te sodbe brezobrestno, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki se vodi pod opr. št. I Kpd 20059/19-3 pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka odločila, da glede na to, da gre šele za izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, navedeno še ne pomeni, da gre za kazenski postopek v smislu določb Zakona o brezplačni pravni pomoči ( v nadaljevanju ZBPP), saj se kazenski postopek, glede na to, da še ni bil izdan sklep o preiskavi, ni začel. Zaradi navedenega po mnenju tožene stranke v danem primeru ne gre za uresničevanje varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, niti ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, pač pa gre za kazensko preiskovalno dejavnost, ki je ni mogoče šteti kot začetek kazenskega postopka, zaradi česar je prošnjo za dodelitev BPP zavrnil.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev kot nezakonito, saj je po njenem mnenju odločitev tudi v nasprotju s sodno prakso Upravnega sodišča RS, (št. UPRS III U 5/2016 z dne 28. 5. 2016 in UPRS II U 167/2018 z dne 20. 6. 2018), kakor tudi z namenom določila prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tako je tožeča stranka povzela tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015, iz katerih med drugim izhaja, da je pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS ter 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Tožeča stranka je osumljena storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 127. člena KZ-1, kar izhaja iz predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj Okrožnega državnega tožilca v Murski Soboti, št. Kt/3887/2019-MF/MF z dne 16. 4. 2019, za kar je predpisana zaporna kazen od štirih do šestih mesecev. Po navedbi tožeče stranke je iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, praviloma že to dejstvo samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika prosilcu brez lastnih sredstev. Dodaja še, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj, in da gre za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, ki se vodi pred sodiščem in ne pred kakšnim drugim organom. Tožeča stranka nadalje opozarja, da je eden izmed pogojev za izdajo sklepa o uvedbi preiskave zaslišanje obdolženca, na katero se lahko kasneje opre končna sodna odločba, zaradi česar je zagovor pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave pomembna faza v kazenskem postopku, v posledici česar morajo biti obdolžencu zagotovljene vse procesne pravice, vključno s pravico do zagovornika že ob prvem zaslišanju. Tako predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba organa za BPP odpravi, kakor tudi, da se priznajo stroški tega postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalnem postopku zavrnila, in sicer iz razloga, ker po njeni oceni še ne gre za kazenski postopek, torej tudi ne za sodni postopek v smislu določil ZBPP, zaradi česar po njeni oceni tožeča stranka ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

8. Tožeča stranka je zaprosila za dodelitev BPP v kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo dejanje po prvem odstavku 127. člena KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen. Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki teče pred sodiščem in v katerem osumljeni, ki ima po pravicah, ki mu morajo biti zagotovljene v postopku, že položaj obdolženega, podaja tudi svoj zagovor, prav tako pa se opravljajo tudi preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se zdijo sodišču potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen Zakon o kazenskem postopku -ZKP). Po določbi prvega odstavka 178. člena ZKP sta v tej fazi kazenskega postopka pri zaslišanju obdolženca lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, zaslišujejo pa se že tudi priče.

9. Po določbi 2. alinee 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom, velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku, saj ima le tako pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka.

10. Prav tako pa tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je tožnik obravnavan v kazenskem postopku pred sodiščem, ki trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja. Prav tako pa glede navedenega vprašanja obstaja tudi obsežna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki poudarja, da je (ob ugotovitvi, da obdolženec nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika), treba uporabljati še druga dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve¹ Iz navedenega torej izhaja, da že Ustava RS in EKČP določata, da se obdolžencu, ki si v kazenskem postopku, kjer teče zagovor zaradi očitanega kaznivega dejanja, ne more privoščiti zagovornika, navedena pravica zagotovi v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom.

11. Sodišče na tem mestu še pripominja, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 pojasnilo, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitev pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako potrebno zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno. Pri navedenem sodišče še pripominja, da ESČP šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje ( kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že sama po naravi kazenska. Dodatno pa upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej, ko je zagrožena zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev (citirana zadeva Quaranta, priporočilo Evropske komisije o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopki z dne 27. 11. 2013 (2013/C/378/03) točka 12).

12. Ker je tako tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevaje okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, po presoji sodišča tožena stranka ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi dobila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, v kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

13. Zato je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

14. Sodišče je odločalo na seji iz razloga, ker je bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in tako glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (prva alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi drugega odstavka 1. člena Pravilnika se tožeči stranki priznajo stroški v višini 285,00 EUR z DDV, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

16. Ker gre, v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), za nujno zadevo, je sodišče v zadevi odločilo v času sodnih počitnic.

-------------------------------

¹ Sodbe ESČP v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991, Benham proti Združenemu kraljestvu z dne 10. 6. 1996 in Talant Tunc proti Turčiji z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji z dne 6. 11. 2012.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 469/2015
• UPRS sodba II U 1/2016
• UPRS Sodba II U 313/2020-6