UPRS Sodba I U 1149/2018-20

Jedro

Sklenitev pogodbe o opremljanju in prevzemu komunalne opreme je pomembna zato, ker izkazuje, da je šlo za izgradnjo nove komunalne infrastrukture, zgolj to pa bi po programu opremljanja lahko vplivalo na višino komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka tožniku odmerila komunalni prispevek v znesku 13.312,72 EUR za legalizacijo neskladne gradnje kletnega dela avtomehanične delavnice in njene nove nadzidave na zemljišču parc. št. 675/17 k.o. ... in določila rok ter način plačila tega komunalnega prispevka. Iz obrazložitve izhaja, da je bil komunalni prispevek odmerjen po določbah Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju Odlok) zaradi povečanja neto tlorisne površine objekta za 379,27 m2. Po četrtem členu Odloka se komunalni prispevek odmeri od dejanske opremljenosti objekta s posamezno vrsto komunalne opreme, ta pa je razvidna iz priložene projektne dokumentacije ter Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju Program opremljanja). Objekt je opremljen s prometnim omrežjem (C2) – opremljeno območje naselje Novo mesto, kanalizacijskim omrežjem (K2) – opremljeno območje, vodovodnim omrežjem (V2) – opremljeno območje, objekti ravnanja z odpadki (KOM) – območje celotne občine in odprtimi javnimi površinami (JP) – območje naselja Novo mesto. Pri izračunu so upoštevani obračunski stroški opremljanja za m2 v taki višini, kot so za posamezno vrsto komunalne opreme določeni v 8. členu Odloka.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navaja, da je tožnik res plačal stroške izdelave zazidalnega načrta ZN Dolenje Kamence, vendar to po Odloku ne vpliva na obračun komunalnega prispevka. Iz dopisa z dne 13. 9. 2010 ne izhaja priznanje toženke, da je tožnik vlagal v komunalno infrastrukturo, ampak se ta dopis sklicuje na zadevo št. 35112-155/2010 – 3 (2014), v kateri je bil A.A. kot fizični osebi odmerjen komunalni prispevek, katerega je tudi plačal. Tožniku je bil odmerjen le komunalni prispevek za obstoječe prometno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, na katero se navezuje komunalna oprema, ki jo je zgradil skupaj z ostalimi investitorji ter za javno razsvetljavo in odpadke. Tožnik je zgradil novo infrastrukturo brez sodelovanja občine in je kasneje tudi ni bil pripravljen predati v last in upravljanje občini. Zato ta novozgrajena infrastruktura na območju ZN Dolenje Kamence ni zajeta v Programu opremljanja kot obstoječa javna infrastruktura. Za novo komunalno opremo na območju Odloka ZN Dolenje Kamence tudi ni bil nikoli izdelan poseben Program opremljanja. Iz javnih evidenc je razvidno, da so ceste last B. in torej ne morejo biti v lasti toženke. Območje, na katerega se te notranje ceste in vsa zasebna infrastruktura priključujejo, pa se šteje za opremljeno območje (C2, K2, V2). Tožniku bi se vlaganja lahko priznala le v primeru, če bi sklenil pogodbo o opremljanju. Sprememba namembnosti je bila izvedena na zahtevo tožnika, to dejstvo pa ne vpliva na odmero komunalnega prispevka.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se parcela 675/17 k.o. ... sicer nahaja v območju, ki je določeno za gradnjo, vendar celoten kompleks ni bil komunalno opremljen in so ga opremili investitorji sami. Ker je tožnik sam zgradil infrastrukturo, pa komunalnega prispevka ni dolžan plačati. Drugostopenjski organ v obrazložitvi trdi, da s strani investitorja zgrajena komunalna oprema na območju ZN Dolenje Kamence ni zajeta v Programu opremljanja, zato investitorju tudi ni bila ponovno zaračunana, kar je v pritožbenem postopku novota. Prvostopenjski organ v postopku odmere komunalnega prispevka tega programa ni upošteval in se v izdani odločbi na navedena dejstva in pravne podlage ne sklicuje. Trditev, da je bil tožniku odmerjen le komunalni prispevek za obstoječe prometno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, na katere se navezuje komunalna oprema, ki jo je zgradil skupaj z ostalimi investitorji, ne drži in je v nasprotju s trditvami, da je prispevek obračunan skladno z 10. členom Odloka. Sklicevanje na to določbo ne dokazuje zakonitosti in pravilnosti izračuna komunalnega prispevka, saj določa le formulo za izračun višine komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme. Formula se uporabi pod pogojem, da je to vrsto komunalne opreme izvedla občina, česar v obravnavanem primeru ni storila. Nasprotno, v dopisu z dne 13. 9. 2010 je pisno potrdila, da je infrastrukturo skladno z odlokom in zazidalnim načrtom izvedel tožnik in navaja, da bo njegove stroške upoštevala pri nadaljnji gradnji infrastrukture. Tega ni storila, saj mu zaračunava ravno to infrastrukturo, ki jo je zgradil sam. Odlok v 4. točki 11. člena določa, da se bo komunalni prispevek na območju, ki bo komunalno opremljeno po uveljavitvi tega Odloka, odmeril na podlagi za to investicijo sprejetega programa komunalnega opremljanja oziroma po pogodbi o opremljanju, ki bo prikazala in obračunala predvidene stroške. To dokazuje, da obveznost plačila komunalnega prispevka nastane le v primeru, ko občina zemljišče ustrezno komunalno opremi. Ker je vse stroške komunalne opreme zemljišča pokrival tožnik sam, občina nima pravice zahtevati plačila. Dejstvo, da toženka s tožnikom ni podpisala pogodbe o opremljanju, ki jo predvideva 14. člen Odloka, še ne pomeni, da je toženka upravičena zahtevati plačilo stroškov za komunalno opremo, ki jih je tožnik plačal sam. Tudi dejstvo, da pogodba o prenosu komunalne infrastrukture v last in upravljanje toženki ni bila sklenjena in zato komunalna infrastruktura nima statusa javnega dobra, še ne pomeni, da lahko toženka obračunava stroške, ki ji niso nastali. Zahteva za plačilo komunalnega prispevka je neutemeljena tudi zato, ker je tožnik plačal spremembo namembnosti, kar je tedaj veljalo kot nadomestilo za plačilo komunalnega prispevka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je toženka dolžna vrniti tožniku znesek 13.312,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega zahteva povračilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja navedbe iz obrazložitve drugostopenjske odločbe. Ponovno poudarja, da s strani investitorja zgrajena komunalna oprema na območju ZN Dolenje Kamence ni zajeta v Programu opremljanja, ki je bil sprejet hkrati z Odlokom, zato tožniku tudi ni bila obračunana. Odmerjen mu je bil le komunalni prispevek za obstoječe prometno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje, na katero se navezuje komunalna oprema, ki jo je zgradil skupaj z ostalimi investitorji ter za javno razsvetljavo in odpadke. Iz javnih evidenc je razvidno, da so ceste v lasti družbe B. in tako ne morejo biti last toženke. Zanjo so to notranje zasebne ceste, ki pa se na enem mestu priključujejo na že zgrajeno javno infrastrukturo. Območje, na katerega se notranje zasebne ceste in ostala zasebna infrastruktura tožnika (komunalni vodi, vodovodni vodi, razsvetljava in podobno) priključujejo, se šteje za opremljeno območje (C2, K2, V2), saj ga kot takega opredeljuje Odlok oziroma Program opremljanja z grafičnim delom. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5. V pripravljalni vlogi tožnik ponavlja svoje tožbene ugovore in še opozarja, da Program opremljanja ni bil sprejet hkrati z Odlokom MONM tako, da toženka ni dokazala, da je bil sploh sprejet in s tem, da je lahko podlaga za plačilo komunalnega prispevka.

6. Toženka v pripravljalni vlogi ponavlja navedbe iz odgovora na tožbo. Poudarja, da bi bilo zemljišče mogoče uvrstiti v delno opremljeno območje, tj. v nižje obračunsko območje le, če bi moral tožnik za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi del javnega komunalnega omrežja in bi bilo zato potrebno med občino in toženko skleniti pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju pa ni bila sklenjena. Zato dejstvo, da je tožnik sam uredil interno infrastrukturo, ki jo skupaj s solastniki sosednjih zemljišč in objektov tudi uporablja, na odmero komunalnega prispevka ne vpliva.

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo in prebralo listinsko dokumentacijo priloženo v spis in sicer odločbo Mestne občine Novo mesto, občinska uprava št. 35112-41/2014/3 (1401) z dne 10. 11. 2014, odločbo Župana Mestne občine Novo mesto št. 35112-41/2014 z dne 11. 4. 2018, dogovor z dne 24. 8. 2010, pogodbo za izvedbo dogovora z dne 24. 8. 2018, pritožbo tožnika z dne 27. 11. 2014, dopis Mestne občine Novo mesto odvetnici C.C. z dne 13. 9. 2010, Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Novo mesto in kazalo Uradnega lista št. 62/2010.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik skupaj s B. d.o.o., D. d.o.o. ter E. d.o.o. zgradil komunalno opremo na območju ZN Dolenje Kamence, da ta komunalna oprema ni bila predana toženki in da stranki pogodbe o opremljanju nista sklenili. Nesporno je tudi, da je bila zgrajena komunalna oprema, priključena na že obstoječo. Sporno pa je, ali je toženka z izpodbijano odločbo tožniku zaračunala komunalni prispevek za komunalno opremo, ki so jo na območju ZN Dolenje Kamence navedeni investitorji zgradili sami.

10. Odmero komunalnega prispevka je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Po prvem odstavku 77. člena tega zakona je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, ki se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, v obravnavani zadevi lastnik objekta, ki povečuje neto tlorisno površino objekta (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). S pogodbo o opremljanju se lahko investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, ne glede na to, ali je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja (prvi odstavek 78. člena ZPNačrt). Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo investitor priključil komunalno opremo iz 3. točke prejšnjega odstavka (četrti odstavek 78. člena ZPNačrt).

11. Za obstoječo komunalno opremo se podlage za odmero komunalnega prispevka določijo s programom opremljanja. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka (tretji odstavek 75. člena ZPNačrt).

12. Sodišče mora najprej odgovoriti na tožnikov očitek, da v obravnavanem primeru Program opremljanja ni bil sprejet in zato ne more biti podlaga za odmero komunalnega prispevka. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila komunalni prispevek na podlagi določil Odloka, s katerim so bile sprejete podlage za odmero komunalnega prispevka (prvi odstavek 1. člena). Te podlage pa so podrobneje prikazane v Programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Novo mesto, ki je na vpogled na sedežu občine (drugi odstavek 1. člena Odloka). Sodišče ugotavlja, da je tak način priprave in sprejemanja programa v skladu s 74. členom ZPNačrt in Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Uredba). Uredba v 17. členu določa, da se kot odlok sprejme celoten program opremljanja ali le tisti njegov del, ki določa: - obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme, - izračunane skupne in obračunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, - preračun obračunskih stroškov na m2 parcele in na m2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih in - morebitna podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, ki so razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine, olajšave in oprostitve za določene kategorije objektov ter možnost obročnega odplačevanja komunalnega prispevka (prvi odstavek). Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in prostorski akti, ki so bili upoštevani pri pripravi programa opremljanja, projektne in investicijske dokumentacije ter drugi dokumenti in strokovne podlage, ki so bili potrebni za določitev višine skupnih in obračunskih stroškov ter določitev stroškov Cp(ij) in Ct(ij), pa so na vpogled na sedežu občine (četrti odstavek). Toženka je torej s tem, ko je kot Odlok sprejela le del Programa opremljanja, za ostali del, ki je bil podlaga za vsebino Odloka, pa je določila, da je na vpogled pri sedežu občine, ravnala v skladu s citiranimi določili Uredbe. Drži pa tožbena trditev, da se je toženka na vsebino tistega dela Programa o opremljanju, ki ni izrecno povzet v Odloku, sklicevala šele v drugostopenjski odločbi, ne da bi pred tem seznanila tožnika, da je po njeni presoji pomemben za zakonito in pravilno odločbo. S tem mu ni dala možnosti, da bi si za odločbo pomemben dokument (na sedežu občine) prebral in se o njem izjasnil, preden je bila odločba izdana. Ker toženka tega ni storila, je kršila postopek, sodišče pa je kršitev odpravilo tako, da je toženko pozvalo, naj Program opremljanja predloži v tem upravnem sporu, ga vročilo tožniku in izvedlo glavno obravnavo. Tako je izvedlo dokaz z vpogledom v ta dokument, kar je v odgovoru na tožbo predlagala toženka in tožniku omogočilo, da se pred izdajo sodbe sodišča o njem izjavi.

13. Sodišče ugotavlja, da so po Odloku predmet obračuna komunalnega prispevka predvideni in obstoječi objekti na območju Mestne občine Novo mesto, ki se bodo prvič opremljali s prometnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, vodovodnim omrežjem, objekti zbiranja komunalnih odpadkov ali bodo vključeni v območje odprtih javnih površin oziroma bodo povečevali gradbeno parcelo, neto tlorisno površino ali spreminjali namembnost (2. člen). Tožnik priznava, da se njegov objekt nahaja na območju Mestne občine Novo mesto in da je cestno, vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo na območju ZN Dolenje Kamence priključil na že obstoječo komunalno infrastrukturo v tej občini. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da je obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero je priključil opremo, ki jo je investiral oziroma soinvestiral. Občina komunalnega prispevka za opremo, ki jo investitorji zgradijo sami, ne more odmeriti, so pa investitorji po že citiranem četrtem odstavku 78. člena ZPNačrt dolžni plačati komunalni prispevek, če obremenijo že zgrajeno komunalno opremo, na katero priključijo komunalno opremo, ki so jo sami zgradili.

14. Tožnik trdi, da obračunski stroški opremljanja, kot so podrobneje prikazani v Programu opremljanja, že vsebujejo strošek komunalne opreme, ki so jo zgradili tožnik in ostali solastniki objektov v ZN Dolenje Kamence in da torej odmerjeni komunalni prispevek na ta način vsebuje stroške, ki jih je imel z izvedbo komunalne infrastrukture. Zato naj bi komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačal dvakrat. Toženka to trditev prereka in zatrjuje, da stroški izgradnje te komunalne opreme v Programu opremljanja niso zajeti in zato zaračunani komunalni prispevek teh stroškov ne vsebuje.

15. Sodišče po vpogledu v Program opremljanja ugotavlja, da so skupni in obračunski stroški za območje cest izračunani upoštevaje dolžino cestnega omrežja, ki je povzeta po veljavnem odloku in torej upošteva dolžino v občini kategoriziranih javnih cest. Kataster kanalizacijskega omrežja je izdelovalcu Programa opremljanja posredovalo komunalno podjetje, enako pa velja za vodovodno omrežje. Poleg omrežja so v skupnih in obračunskih stroških upoštevani še stroški izgradnje čistilne naprave, črpališča, razbremenilnikov in vodohranov. Tožnik niti ne zatrjuje, da naj bi zgradil katero od čistilnih naprav, črpališč, razbremenilnikov in vodohranov, ki so vsi del komunalne opreme, potrebne za funkcioniranje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja kot celote. Kar se tiče samega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja pa ni sporno, da ga tožnik in ostali investitorji niso predali v last in s tem tudi ne v upravljanje občine. Ker preračun obračunskih stroškov na m2 opremljanja temelji na podatkih o kategoriziranih javnih cestah ter na podatkih upravljavcev javnega komunalnega omrežja, sodišče pritrjuje toženki, da stroški za izgradnjo komunalnega omrežja, ki ga je zgradil tožnik in še nekateri lastniki objektov v poslovni coni ZN Dolenje Kamence, ne morejo biti vključeni v Program opremljanja in s tem tudi ne v Odlok oziroma v zneske Cpij in Ctij, ki jih določa 8. člen Odloka za MONM. Poleg tega je tožniku odmerjen še komunalni prispevek za ravnanje z odpadki, kar je dolžan poravnati vsak investitor na območju občine in za uporabo odprtih javnih površin tj. treh parkov na območju naselja Novo mesto. Tožnik niti ne zatrjuje, da naj bi sodeloval pri izgradnji te komunalne opreme. Glede na navedeno je sodišče kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog, da naj to, ali so v obračunske stroške zajeti tudi stroški, ki jih je imel z izgradnjo komunalne opreme tožnik, ugotavlja izvedenec. To, da v obračunske stroške niso zajeti stroški, ki jih je imel tožnik, namreč izhaja že iz Programa opremljanja in nespornega dejstva, da zgrajena komunalna oprema ni bila predana v last občini in s tem tudi ne upravljavcem, ki so izdelovalcu Programa opremljanja sporočali podatke o površini javnega omrežja, ki ga upravljajo. Drugače ne izhaja niti iz dopisa Mestne občine Novo mesto, v katerem odgovarja na dopis odvetnice C.C.. V tem dopisu toženka priznava to, kar je v tem upravnem sporu nesporno, namreč da je tožnik zgradil infrastrukturo, kot jo je določal ZN Dolenje Kamence, ki občini ni bila predana v last in upravljanje. Iz tega dopisa pa ne izhaja, da naj bi bila ta komunalna oprema vključena v izračun cene kvadratnega metra komunalne opreme po Odloku oziroma Programu o opremljanju.

16. Čeprav tožnik izrecno ne ugovarja sami višini odmerjenega komunalnega prispevka, je sodišče štelo, da podrejeno ugovarja, da bi morala toženka pri izračunu komunalnega prispevka namesto obračunskih stroškov za opremljeno območje naselje Novo mesto (C2, V2 in K2), uporabiti vsaj obračunske stroške za delno opremljeno območje (C1, V1 in K1). Tako je tožnika razumela tudi toženka, saj na tak ugovor izrecno odgovarja. V zvezi s tem pa toženka po presoji sodišča pravilno navaja, da se po Programu opremljanja obračunsko območje C1, V1 in K1 uporabi, če mora investitor zgraditi še del javnega omrežja, medtem ko se izgradnja zasebnega omrežja ne upošteva. Izgradnja javnega omrežja pa je po predpisu mogoča le na podlagi pogodbe o opremljanju, po kateri je občina dolžna prevzeti komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje (peti odstavek 82. člena ZPNačrt). Tožnik za izgradnjo komunalne opreme ni sklenil te pogodbe, nesporno pa je tudi, da zgrajena oprema ni bila izročena v last občini in tako ne more biti del grajenega javnega dobra. Sklenitev pogodbe o opremljanju in prevzem komunalne opreme je torej pomembna zato, ker izkazuje, da je šlo za izgradnjo javne komunalne infrastrukture, zgolj to pa bi po Programu opremljanja lahko vplivalo na višino komunalnega prispevka.

17. Tožnik v tožbi ni predlagal izvedbe dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je plačal 150.000 DEM za spremembo namembnosti zemljišča, poleg tega pa ni navajal nobenih relevantnih dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da naj bi to veljalo kot plačilo komunalnega prispevka. Ker toženka to trditev prereka, tožnik pa je ni z ničemer utemeljil, je sodišče presodilo, da je tudi ta tožbeni ugovor neutemeljen.

18. Iz vseh navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Če sodišče tožbo zavrne, po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• sodba I U 880/2010
• sodba I U 1389/2012
• sodba I U 1520/2011