<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2075/2018-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2075.2018.7
Evidenčna številka:UP00026894
Datum odločbe:11.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Lara Bartenjev (preds.), Irena Grm (poroč.), Andrej Kmecl
Področje:GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:gradnja - projektna dokumentacija - upravna zadeva - stranski udeleženci

Jedro

Projektna dokumentacija je dokument strokovne narave, ne pa odločitev o upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo zahtevo za dodelitev statusa stranke v postopku izdelave projektne dokumentacije in izvedbe predvidenih ukrepov za potrebe rekonstrukcije priključka na regionalni cesti R1-261 odsek 1175 Krka - Žužemberk od km 9,300 do km 10,960.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za dodelitev statusa stranke v postopku izdelave projektne dokumentacije in izvedbe predvidenih ukrepov za potrebe rekonstrukcije priključka na navedenem odseku regionalne ceste. Organ navaja, da na podlagi 18. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) pripravlja projektno dokumentacijo za ureditev križišča državne ceste z občinsko cesto in nekategorizirano potjo ter sanacijo brežin kot vzdrževalna dela v javno korist z namenom izvedbe izboljšav na navedenem križišču, ki so povezane z varnostjo javnih cest. Ker gre za poseg v območju oziroma v varovalnem pasu državne ceste, se uporablja Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno koristna javnih cestah. Glede na določbo 10. točke 2. člena in 6. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) za ta dela gradbeno dovoljenje ni potrebno. Ker se zato za izvedbo navedenih del ne vodi formalni upravni postopek, ni pravne podlage za priznanje statusa stranke tožniku.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, bistvene kršitve določb upravnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter tožniku prizna položaj stranke oziroma podrejeno, naj zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

5. Navaja, da gre za postopek priprave projektne dokumentacije za ureditev križišča državne ceste z občinsko gozdno cesto in nekategoriziranim priključkom gozdne ceste ter „speljavo“ cestne vode v brežino njegove parcele (roliranje). Trdi, da prav zaradi roliranja, ki bo v naravi prestavljalo velik dodatni problem zaradi predhodno neurejenega odvodnjavanja, izkazuje pravni interes za pridobitev položaja stranke, saj je lastnik večjega kmetijskega zemljišča, na katerega se izliva ogromna količina neočiščene vode z javne ceste izključno zaradi napačnih tehničnih rešitev glede uravnavanja meteorne vode v preteklosti. Večkrat v letu mu nastaja velika gospodarska škoda in včasih travnika ni mogoče uporabljati zaradi poplavljenosti ali zaradi daljše premočenosti.

6. Ne strinja se s stališčem upravnega organa, da ne gre za upravni postopek. Navaja, da se v okviru priprave projektne dokumentacije določajo strokovne rešitve za načrtovana dela v javno korist in da je jedro njegovega pravnega interesa možnost, da organu pojasni posebnosti razmer v naravi, opozori na rešitve, ki bi lahko bile primernejše in bi povzročale manj škode. V kasnejših postopkih se namreč tehnične rešitve ne bodo več spreminjale. Sprejema, da za vzdrževalna dela v javno korist gradbeno dovoljenje ni potrebno, ne sprejema pa, da izdelava projektne dokumentacije ni upravna zadeva, saj celo ministrstvo prvostopenjskemu organu v dopisu z dne 29. 5. 2018 reklo, naj postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

7. Trdi, da v tej zadevi upravni organ, torej oblastveni organ, pripravlja tehnične rešitve za konkretno situacijo, ki vpliva na pravice in pravne koristi fizične osebe, saj bo od sprejetih odločitev glede odvodnjavanja v projektni dokumentaciji odvisna nadaljnja usoda njegove nepremičnine. Kot stranka v postopku bi lahko na podlagi dejanskih izkušenj s terena predlagal tehnične rešitve, ki bi bile sprejemljive tako z vidika izboljšanja varnosti na konkretnem priključku, kot z ekološkega vidika in z vidika zavarovanja lastninskopravnih upravičenj. Dodaja še, da je od pravilne odločitve odvisna nadaljnja usoda njegovih zemljišč in svobodne gospodarske pobude, saj je kot dober gospodar dolžan oplemenititi lastnino gozdnih in kmetijskih zemljišč. Od pravilnega odvodnjavanja pa je odvisna tudi uporabnost nekategorizirane ceste in stroški njenega vzdrževanja. Navaja še, da od leta 2004, ko je bila končana rekonstrukcija, cesta zaradi neustreznega odvodnjavanja ter neustreznega in nevarnega priključka nima uporabnega dovoljenja

8. Toženka na tožbo ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Z izpodbijanim sklepom je bila zavržena tožnikova zahteva za priznanje položaja stranke v postopku izdelave projektne dokumentacije in izvedbe predvidenih ukrepov za potrebe rekonstrukcije priključka na določenem odseku regionalne ceste, ker ne gre za upravni postopek. Sporno je torej, ali je navedeno postopanje upravnega organa, v katerem želi tožnik sodelovati, upravni postopek.

11. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Po prvem odstavku 1. člena tega zakona je to postopek, v katerem pristojni upravni organ v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Kaj je upravna zadeva, pa je opredeljeno v 2. členu ZUP, ki določa, da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek).

12. Obravnavani poseg prvostopenjski organ opredeljuje kot vzdrževalna dela v javno korist v smislu 18. člena ZCes, za katera mu skladno s prvimi odstavkom 6. člena v zvezi z 10. točko 2. člena ZGO-1 ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (smiselno enako pa v 40. točki 3. člena in prvi alineji prvega odstavka 5. člena določa tudi sedaj veljavni Gradbeni zakon - GZ), čemur tožnik ne oporeka in kar sicer za odločitev niti ni pomembno, saj prvostopenjski organ ni organ, ki bi skladno s predpisi o gradnji (24. člen ZGO-1 oziroma 7. člen GZ) lahko odločal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti teh upravnih nalog ne opravlja v obravnavani zadevi.

13. Prvostopenjski organ, ki je organ v sestavi ministrstva za infrastrukturo (1. točka prvega odstavka 7. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ki je po 54. členu v zvezi s tretjim odstavkom 39. člena ZCes-1 upravljavec regionalne ceste, v tem primeru (kot sam navaja in čemur tožnik ne oporeka) pripravlja projektno dokumentacijo za potrebe rekonstrukcije priključka na obravnavani regionalni cesti.

14. Skladno s 6. členom Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, ki je sprejet na podlagi enajstega odstavka 18. člena ZCes-1, se projektna dokumentacija izdela v skladu s predpisi o graditvi objektov. Po točki 5.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je projektna dokumentacija sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del (smiselno enako določa prvi odstavek 29. člena GZ).

15. Iz navedene definicije in opredelitve njene podrobnejše vsebine, ki jo ureja Pravilnik o projektni dokumentaciji (oziroma na podlagi GZ Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov) izhaja, da je priprava projektne dokumentacije izdelava strokovnih rešitev, s katerimi se ob upoštevanju naročil investitorja in pravil stroke glede na značilnosti konkretnega posega zagotovi skladnost predvidenega posega s predpisi, njegova zanesljivost in evidentiranost. Iz 41. in 45. člena ZGO-1 (oziroma 12. člena v zvezi s petim odstavkom 29. člena GZ) pa izhaja, da projektno dokumentacijo lahko izdela le za to ustrezno strokovno usposobljen subjekt.

16. Projektna dokumentacija je po povedanem dokument strokovne narave, ne pa odločitev o upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP. Za njeno izdelavo zato tudi v nobenem do citiranih predpisov ni predpisan upravni postopek v smislu drugega odstavka 2. člena ZUP. Ker torej prvostopenjski organ, ki ima glede na svoje pristojnosti pri upravljanju državnih cest v zadevi priprave projektne dokumentacije v tem primeru predvsem vlogo investitorja, v zvezi tem ne vodi upravnega postopka, tožnik na podlagi določb ZUP ne more uspešno uveljavljati, naj se mu prizna položaj stranke, saj ni upravnega postopka, v katerem bi mu bilo mogoče tak položaj priznati.

17. Tožnik pa ne more uspeti niti s sklicevanjem na dopis Ministrstva za infrastrukturo z dne 29. 5. 2018, s katerim je ministrstvo prvostopenjskemu organu odstopilo tožnikovo pritožbo zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, ki je bila neposredno vložena pri drugostopenjskemu organu, in mu naložilo, naj z njo ravna po določbah ZUP, torej v skladu z 240. do 245. členom ZUP. Upravni postopek, na katerega se to navodilo nanaša, je namreč zgolj upravni postopek odločitve o postavljeni tožnikovi zahtevi za priznanje položaja stranke, torej postopek, v katerem je bil izdan z obravnavano tožbo izpodbijani sklep, s katerim pa je bila iz pojasnjenih razlogov navedena tožnikova zahteva pravilno zavržena.

18. Ker se torej tožnikova zahteva za priznanje položaja stranke ne nanaša na upravni postopek, za odločitev v zadevi niso relevantne navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje svoj pravni interes za sodelovanje v postopku. Sodišče pa pripominja, da ima tožnik v primeru morebitnih nepravilnosti v zvezi z izvedbo predvidenih del možnost podati pobudo za uvedbo ustreznih inšpekcijskih postopkov tako na podlagi določb GZ kakor tudi ZCes-1.

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Ker je bila v zadevi sporna pravilna uporaba prava in zato dejstva in dokazi, katerih izvedbo je v tožbi predlagal tožnik, niso bili pomembni za odločitev o zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 2, 2/1, 2/1-5, 41, 45
GZ Gradbeni zakon (2017) - člen 3, 5, 29, 29/1
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 43/1, 43/2
Zakon o cestah (2010) - ZCes-1 - člen 18

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMDY1