UPRS Sodba I U 362/2019-5

Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku, vodenem po določbah ZIKS-1. Sodišče pritrjuje toženki, da v tem primeru ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva, ampak za uresničevanje drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odloča direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku ZPKZ Dob pri Mirni št. 720-422/2017/532. V obrazložitvi navaja, da je 11. 2. 2019 prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem disciplinskem postopku. Toženka ugotavlja, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zadevi, ki ne predstavlja uresničitve pravice do sodnega varstva, zato po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do BPP ni upravičen.

2. Pojasnjuje, da tožnik zaproša za BPP v disciplinskem postopku, ki se vodi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Po naravi gre torej za kvazi upravni postopek, za kar po ZBPP ni mogoče dodeliti BPP. Tožnikova prošnja je zato v nasprotju s 1. in 26. členom ZBPP, zaradi česar jo je toženka v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da brez zagovornika v predmetnem disciplinskem postopku ne more podati svoje izjave oz. v njem sodelovati, saj ni pravnik. A.A., ki vodi disciplinski postopek, mu je že na ustni obravnavi rekla, da če ne poda izjave, bo sankcioniran, ker ima dovolj dokazov. Grozi mu do 10 let samice, čeprav je bil v zvezi z dogodkom v ZPKZ Dob dne 21. 1. 2019 žrtev on. Sklep disciplinske komisije lahko bistveno poslabša kvaliteto njegovega življenja, zato bi mu morala biti BPP odobrena. Opozarja na diskriminacijo, saj se nekdo, ki ima lastna sredstva, lahko zagovarja z zagovornikom, medtem ko se on ne more. Tako mu je kršena pravica do enakosti. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in odobri BPP oz. podrejeno vrne zadevo v ponovno odločanje.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi.

8. V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku, vodenem po določbah ZIKS-1. Sodišče pritrjuje toženki, da v tem primeru ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva, ampak za uresničevanje drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odloča direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka (prvi odstavek 90. člena ZIKS-1). Zoper odločbo o disciplinski kazni je dovoljena pritožba, o kateri odloči minister, pristojen za pravosodje (93. člen ZIKS-1), sodno varstvo zoper takšno - dokončno odločbo pa je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem lahko tožnik zaprosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje. Navedeno pomeni, da tožniku z izpodbijano odločitvijo ni bilo odrečeno morebitno zastopanje pri (sodni) presoji zakonitosti odločbe, ki bi lahko bila izrečena v predmetnem disciplinskem postopku po določbah ZIKS-1.

9. Ker citirane določbe ZBPP za vse, ki se nahajajo v bistveno enakem dejanskem stanu ali življenjskem razmerju, veljajo enako, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v „pravico do enakosti“. Tudi sicer pa je navedeni ugovor povsem pavšalen. V zvezi s tožnikovo tožbeno navedbo, da mu grozi do 10 let samice pa sodišče zgolj pripominja, da je po 88. členu ZIKS-1 disciplinska kazen oddaje v samico omejena na trajanje do 21 dni (s pravico do dela) oziroma do 14 dni (brez pravice do dela).

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 17/2016
• UPRS sodba III U 391/2013
• UPRS Sodba II U 120/2020-6