UPRS Sodba I U 848/2018-12

Jedro

Tožnik v tožbi ne navaja, da bi bili razlogi, zaradi katerih mu niso bile priznane točke pa navedenih sklopih prijavljenih aktivnosti, ki jih je v obrazložitvi odločbe navedel drugostopenjski organ, napačni, niti ne navaja, da bi bili ti pomanjkljivi, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na netransparentnost in diskriminatornost točkovanja njegove vloge.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Direktorat za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) ter 12. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov (v nadaljevanju Pravilnik) odločil, da tožnik, ki se je prijavil na Javni razpis Ministrstva za obrambo za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov za leto 2018 (v nadaljevanju Javni razpis) izpolnjuje pogoje za sofinanciranje (prvi odstavek izreka) in njegovo vlogo na podlagi veljavnih Meril za izračun sofinanciranja dejavnosti društev vojnih veteranov k Pravilniku ovrednotil po merilu Programi društev 4287 točk, po merilu Članstva 51410 točk in po merilu Premoženja 208 točk (drugi odstavek izreka); pri čemer je doseženo število točk podlaga za določitev višine dodeljenih sredstev v skladu z Javnim razpisom ter določbami Pravilnika (tretji odstavek izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je Ministrstvo za obrambo 27. 10. 2017 objavilo Javni razpis, na katerega se je tožnik pravočasno prijavil. Komisija za odpiranje vlog je ugotovila, da je tožnikova vloga formalno popolna, so pa bile v njej nejasnosti, zato ga je Direktorat za obrambne zadeve pozval, naj poda pojasnila k posameznim aktivnostim. Tožnik je pojasnila posredoval 11. 1. 2018.

3. Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju drugostopensjki organ) je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnjuje še z razlogi, zaradi katerih tožnikova vloga ni bila vrednotena po aktivnostih iz sklopa A5 2, A5 3, C3 4, C3 10, C3 12 in C3 13.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je že v pritožbi navedel, da „določenih stvari“, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti, zaradi česar gre pri točkovanju za nezakonito ravnanje toženke. Prav tako ni mogoče preizkusiti točkovnega predloga toženke, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Poleg tega toženki očita, da mu ni omogočila vpogleda v vlogi dveh društev, ki sta se prav tako prijavili na razpis, pa pridobili bistveno več denarja, kot tožnik. Pojasnjuje, da vpogled v ostale vloge predstavlja dodatna merila transparentnosti celotnega postopka in da je smisel vsakega javnega razpisa v transparentnosti oz. preglednosti ter zagotovitvi enakovredne obravnave vseh prijaviteljev. Poleg tega pa tudi učinkovita in splošno koristna poraba davkoplačevalskih sredstev. Meni, da je toženka njeno vlogo obravnavala diskriminatorno in da je izpolnjevala vse razpisne pogoje, da bi bil njen program bistveno višje ovrednoten, kot ga je ovrednotila toženka po neznanih kriterijih. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez ponovi na način, ki bo omogočal transparentno ocenjevanje postavljenih kriterijev v razpisu. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo argumentirano oporeka vsem tožbenim navedbam in predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi poudarja, da je pridobil možnost vpogleda v dokumentacijo ostalih dveh prijaviteljev šele po vložitvi tožbe. Na tak način transparentnost ne more biti omogočena in pomeni nepregledno delitev javnih sredstev, ki ne temelji na jasno določenih pravilih, ki bi bila že vnaprej določena. Očitno je, da je toženka želela prikriti svojo netransparentno ravnanje pri razdeljevanju sredstev.

7. Toženka v odgovoru na pripravljalno vlogo prereka navedbe iz pripravljalne vloge in utemeljuje, zakaj je imel tožnik možnost vpogledati v zadevi še pred vložitvijo tožbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče pritrjuje navedbi toženke v odgovoru na tožbo, da odločanje o sofinanciranju iz javnih sredstev na podlagi javnih razpisov, za kar v obravnavni zadevi gre, ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe ali druge stranke na področju upravnega prava, temveč gre za drugo javno pravno zadevo, kjer se pravila ZUP uporabljajo le smiselno, kolikor posamezna področja niso urejena s posebnih postopkih. Kljub temu pa tudi v tovrstnih postopkih ni mogoče arbitrarno odločanje, ampak je treba upoštevati splošna pravila ZUP, predvsem tista, ki zagotavljajo temeljne pravice udeležencem v postopku, in ki izhajajo že iz ustavno priznanih pravic, kot so pravica do enakega varstva pravic, pravica do pravnega sredstva, pravica do sodnega varstva in podobno. Vsak postopek sofinanciranja iz javnih sredstev je torej poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da je transparenten, da so vsi prijavljeni na razpis enako obravnavani oziroma da pod enakimi pogoji sodelujejo pri razdelitvi razpoložljivih proračunskih sredstev.

10. Samo potegovanje za sredstva sofinanciranja oziroma njihova pridobitev na podlagi javnega razpisa pa ni pravica, temveč zgolj možnost prijaviteljev, če se država (ali lokalna skupnost) odloči, da bo iz proračunskih sredstev sofinancirala aktivnosti in dejavnosti, ki so v javnem interesu.

11. Sodišče pritrjuje toženki, da so bile vse omenjene pravice in načela v obravnavnem primeru upoštevana.

12. Kot neizkazane in neutemeljene sodišče zavrača tožbene očitke o netransparentnosti in diskriminatornosti točkovanja tožnikove vloge.

13. Res je, da iz obrazložitve sklepa prvostopenjskega organa (in njegove priloge) niso razvidni podrobni razlogi, zakaj toženka nekaterih tožnikovih prijavljenih aktivnosti ni točkovala. Vendar je navedeno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, kljub tožnikovi povsem pavšalni pritožbi (v njej niti ni navedel, katerih prijavljenih aktivnosti naj toženka ne bi točkovala) po presoji sodišča na podlagi 248. člena ZUP odpravil drugostopenjski organ, ko je v svoji odločbi natančno in prepričljivo pojasnil, zakaj tožnik ni prejel točk iz navedenih aktivnosti.

14. Tožnik v tožbi ne navaja, da bi bili razlogi, zaradi katerih tožniku niso bile priznane točke pa navedenih sklopih prijavljenih aktivnosti, ki jih je v obrazložitvi odločbe navedel drugostopenjski organ, napačni, niti ne navaja, da bi bili ti pomanjkljivi, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na netransparentnost in diskriminatornost točkovanja njegove vloge. Takega, povsem pavšalnega in splošnega ugovora, ki ne vsebuje konkretnih navedb, pa sodišče ne more preizkusiti.

15. Prav tako niso bila kršena pravila postopka, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bil omogočen vpogled v vlogi drugih dveh društev, ki sta se prav tako prijavili na razpis. Sodišče pritrjuje toženki, da upoštevajoč načela javnega naročanja vpogledi v prijave drugih prijaviteljev pred odločitvijo o izbiri niso dopustni, saj lahko odkrivanje podatkov v zgodnejši fazi postopka privede do priviligiranega položaja posameznega prijavitelja.

16. Je pa iz odgovora na tožbo in upravnega spisa razvidno, da je bilo s sklepom toženke z dne 11. 4. 2018 ugodeno tožnikov zahtevi za pregled vlog, ki sta jih na istem razpisu vložila A. in B.. Navedeni sklep je bil tožniku vročen 16. 4. 2018. Glede na to, da iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožniku odločba drugostopenjskega organa z dne 27. 3. 2018 vročena 29. 3. 2018, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep potekel 30. 4. 2018, ni utemeljen tožnikov ugovor, da mu vpogled v navedeni prijavi ni bil omogočen pred vložitvijo tožbe. Tudi sicer pa ni sporno, da je tožnik v zahtevani vlogi dejansko vpogledal 17. 5. 2018, pa v pripravljani vlogi ni navedel, da bi ob tem ugotovil kakšno pravno relevantno dejstvo oziroma dokaz o zatrjevani diskriminatorni obravnavi. Če bi izkazal, da se na takšno dejstvo ali dokaz upravičeno ni mogel sklicevati ob vložitvi tožbe, ga sodišče ne bi moglo zavrniti kot nedovoljeno tožbeno novoto.

17. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 597/2017-12
• UPRS Sodba I U 1488/2017-9
• UPRS sodba II U 129/2016