UPRS Sodba I U 1047/2019-6

Jedro

Da gre za tožnikov zahtevek, ki je v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in za očitno nerazumno zadevo, je po presoji sodišča organ pravilno presodil za tožnikovo zadevo, saj je prosil za BPP za vložitev odškodninske tožbe zaradi (zatrjevanega) nezakonitega zasega nosilcev podatkov, brez da bi sploh zatrjeval, da bi mu navedeno ravnanje povzročilo škodo ter kakšno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se zavrne prošnja tožnika z dne 30. 4. 2019 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščema prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi zasega nosilcev podatkov. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik na obrazcu podani prošnji za BPP priložil lastnoročno podpisano izjavo o razlogih za odškodninsko tožbo. Ob presoji prošnje po določbah 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ ocenil, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ustaljene sodne prakse izhaja, da je med odškodninskimi predpostavkami tako za objektivno kot krivdno odškodninsko odgovornost tudi nastanek ene izmed oblik pravno priznane škode. Tožnik pa je v prošnji navedel le, da so mu kot obsojencu v ZPKZ ... 21. 1. 2019 zasegli nosilec podatkov, prenosni računalnik ter zunanji trdi disk, 22. 3. 2019 so mu vrnili zunanji trdi disk, prenosni računalnik pa dne 25. 4. 2019. Meni, da je bil zaseg nosilcev podatkov nezakonit, zato želi vložiti odškodninsko tožbo. Vendar pa je iz navedenega očitno, da tožnik ni v ničemer niti zatrjeval niti predložil dokazil o tem, da bi mu zatrjevano ravnanje, to je zaseg nosilcev podatkov, povzročilo škodo in v čem naj bi ta škoda predstavljala eno izmed oblik pravno priznane škode. Glede na to tožnik ni izkazal ene izmed nujnih predpostavk odškodninske odgovornosti, zaradi česar je organ za BPP zaključil, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna.

2. Tožnik v tožbi navaja, da če je organ za BPP njegovo prošnjo ocenil za očitno nerazumno, bi ga moral pozvati k dopolnitvi, pa ga ni, kar pomeni, da je bila očitno njegova prošnja razumna. Navaja, da mu je bila škoda povzročena v več oblikah. Z nezakonitim zasegom nosilcev podatkov v ZPKZ ... mu je bila povzročena duševna bolečina, ker ni bil obravnavan zakonito. ZPKZ ... ob zasegu nosilcev podatkov ni izdal nobene listine, zato tudi ni imel nobenega zakonitega razloga za onemogočanje uporabe nosilcev podatkov. Zaseg je bil izveden v nasprotju z veljavnimi predpisi. Tožnik navaja, da so zaseženi nosilci podatkov zanj velikega pomena, saj ima na prenosnem računalniku in zunanjem trdem disku shranjene zakone in vzorce pravnih vlog, arhiv dopisov, sam računalnik pa mu omogoča zapisovanje in tiskanje zapisov oziroma dopisov in pravnih vlog. Zato poleg pisanja in tiskanja tudi ni mogel voditi pravnih postopkov, saj ni imel dostopa do arhiva dopisov in do zakonov. Organ za BPP bi moral njegovi prošnji ugoditi, ker je izkazal očitno kršitev zakonodaje. Zato je razumljiva njegova prizadetost. V zaporu je tožnik podvržen samovolji uslužbencev, zato želi ukrepati ter vložiti tožbo in biti obravnavan zakonito, za povzročene bolečine in krivico pa bo zahteval denarno nadomestilo. Sodišču predlaga, naj ugodi njegovi tožbi in mu dodeli BPP, saj si pravne pomoči sicer ne more privoščiti.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi ter sodišču smiselno predlaga, naj tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku zavrne prošnja za BPP, vložena 30. 4. 2019, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščema prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zaradi zasega nosilcev podatkov. Organ je odločitev oprl na ugotovitev, da tožnik v prošnji ni zatrjeval, da bi mu ravnanje ob zasegu nosilcev podatkov povzročilo škodo, ki bi predstavljala eno izmed oblik pravno priznane škode, in na določbe 24. člena ZBPP.

6. Po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zvezi z zadevo, predvsem da ni očitno nerazumna. Po določbah tretjega odstavka tega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

7. Da gre za tožnikov zahtevek, ki je v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in za očitno nerazumno zadevo, je po presoji sodišča organ pravilno presodil za tožnikovo zadevo, saj je prosil za BPP za vložitev odškodninske tožbe zaradi (zatrjevanega) nezakonitega zasega nosilcev podatkov, brez da bi sploh zatrjeval, da bi mu navedeno ravnanje povzročilo škodo ter kakšno. Po 132. členu OZ (pa) je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Tožnik nastanka škode v prošnji niti ni zatrjeval, niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za uveljavljanje odškodnine zaradi ene od pravno priznanih oblik škode, ki jih navaja OZ v citiranem 132. členu. Za morebiten odškodninski zahtevek proti državi pa tudi golo zatrjevanje „nezakonitosti zasega“ za utemeljevanje protipravnosti ravnanja ne zadošča. Zato je po presoji sodišča organ tožnikovo prošnjo za BPP na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno zavrnil.

8. Tožnik brez podlage ugovarja, da organ za BPP njegove prošnje iz razloga „očitno nerazumne zadeve“ ne bi mogel zavrniti. Organ je namreč tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil, ker gre za očitno nerazumno zadevo v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek. Da je ocena organa pravilna, ob tem ko tožnik v prošnji za BPP ni niti zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za uveljavljanje odškodnine, pa je sodišče že navedlo.

9. Na tožbene navedbe, da bi organ tožnika moral pozvati k dopolnitvi, če bi menil, da je prošnja „očitno nerazumna“, pa sodišče odgovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ navedel, da je tožnikova prošnja iz formalnih razlogov nepopolna ali nerazumljiva. Le v takem primeru pa je organ dolžan na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi s 66. členom tega zakona (ki določa, kaj mora vloga obsegati) stranko pozvati k odpravi pomanjkljivosti, da bi bila vloga sposobna za vsebinsko obravnavo in reševanje. Za dejansko stanje, na katero opira zahtevek, pa po ZUP velja, da ga mora stranka navesti sama, natančno, po resnici in določno (prvi odstavek 140. člena), kajti zaradi vsebinskih pomanjkljivosti organ od tožnika po zakonu ne zahteva dopolnitev, pač pa organ vlogo obravnava z vsebino, kot je vložena.

10. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Zato navajanje tožnika šele v tožbi, kakšna škoda mu je bila z zasegom nosilcev podatkov storjena (duševna bolečina, ker ni bil obravnavan zakonito; škoda, ker ni mogel voditi pravnih postopkov) predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri odločanju ne more upoštevati. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1); tožnik pa tega v tožbi niti ne zatrjuje, niti izkaže. Da želi vložiti odškodninsko tožbo, ker mu je nastala škoda ter v čem, bi torej moral tožnik navesti v prošnji za BPP, da bi organ na tej podlagi lahko presodil, ali zatrjevana škoda daje podlago za vodenje odškodninskega postopka z verjetnim izgledom za uspeh.

11. Kadar zadeva ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po določbah 24. člena ZBPP, prošnji za BPP ni mogoče ugoditi, ne glede na materialni položaj prosilca. Zato na odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožbene navedbe o tem, da si tožnik pravne pomoči sam ne more zagotoviti, ker je brez finančnih sredstev.

12. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, ki predstavljajo ničnostne razloge, na kar pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• sodba II U 434/2012
• UPRS sodba II U 430/2016
• UPRS sodba I U 790/2016