UPRS Sodba I U 2001/2018-8

Jedro

V obrazložitvi odločbe je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Bohinj (v nadaljevanju Zavod), je z izpodbijano odločbo na podlagi 29. in 36.a člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) tožnici naložil, da mora na zemljišču s parc. št. 140/1 k.o. ... opraviti sanitarno sečnjo, to je sečnjo okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Pri tem mora posekati in izdelati gozdne lesne sortimente iz 154 dreves iglavcev oziroma skupaj 361,1 m3 označenega drevja. Odločeno je bilo še, da morajo biti dela opravljena v 21 dneh po vročitvi te odločbe in da je odločba izvršljiva po njeni vročitvi in z iztekom roka za izpolnitev obveznosti, zato se po izteku izpolnitvenega roka dovoli njena izvršba po drugi osebi, če obveznosti niso izpolnjene, pri čemer bo obveznost na stroške zavezanke opravil zbran usposobljeni izvajalec, o stroških izvršbe pa bo zavezanki izdan poseben sklep.

2. Glede določenega roka za izvršitev Zavod v obrazložitvi navaja, da so upoštevani razvojna faza podlubnikov v žarišču, velikost žarišča, delež iglavcev v preostalem sestoju, vremenske razmere in populacijske značilnosti podlubnikov na območju krajevne enote zavoda. Navaja tudi, da ni možnosti določitve dodatnega roka za izvedbo del zaradi prevladujoče razvojne faze podlubnikov v napadenem drevju in ker tega ne dovoljujejo vremenske razmere, sicer lahko pride do nevarnosti za premoženje večje vrednosti tako v gozdu, ki je predmet te odločbe, kot v okoliških gozdovih.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo in pritrdil razlogom Zavoda, zakaj je treba z odločbo odrejena dela nujno opraviti v določenem roku in zakaj ni možno podaljšanje tega roka.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, ki se vsebinsko nanaša le na določen rok za izpolnitev obveznosti. Meni, da je rok, določen v odločbi, prekratek, saj ima A. d. o. o., ki gospodari z gozdovi v njeni lasti, zasedene vse svoje kapacitete. Na trgu pa tudi ne najde drugih usposobljenih izvajalcev sečnje in spravila za lokacijo, kjer je odkazano drevje po obravnavani odločbi. Navaja, da ima v gozdu za daljši čas polno zasedenih vseh 30 lastnih gozdnih delavcev, poleg tega pa še približno 70 različnih pravnih oseb oz. samostojnih podjetnikov, ki gospodarijo z njenimi gozdovi. Vsak od njih ima na delu najmanj eno, praviloma pa več svojih ekip. Ostali izvajalci so zasedeni. Dodaja še, da se odkazano drevje iz odločbe nahaja na terenu, kjer strojna sečnja ni mogoča in je dela potrebno izvršiti s traktorskim spravilom. Toženka bi morala upoštevati načelo sorazmernosti iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki pri določitvi roka za izvedbo upošteva težo naloženega ukrepa, predvsem pa okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko oseba, ki ji je ukrep naložen, ob dolžni skrbnosti in ob upoštevanju zavezujočih pravil izvrši odločbo. Sklicuje se tudi na vetrolom, zaradi katerega del izvajalcev, ki je tožnici pomagal pri sečnji, v tem letu ni zmožen nuditi svojih storitev na Gorenjskem. Dodaja, da letošnji posek v njenih gozdovih dosega štirikraten obseg sečenj, predpisanih v veljavnih gozdno gospodarskih načrtih, česar tožničin poslovni sistem ne more obvladovati. Opozarja še, da se pri sanaciji podlubnikov problemi ne nanašajo samo na sečnjo in spravilo, ampak na celotno verigo do kupcev lesa, in sicer s prevozi, s pomanjkanjem odpremnikov lesa oz. delovodij, s pomanjkanjem vagonov in zasičenosti trgov z lesom. Sklicuje se na dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 5. 4. 2018, v katerem ta Zavod poziva, naj pri sanitarni sečnji obravnava vse lastnike prizadetih gozdov enakopravno in pri tem posveča posebno pozornost določitvi izvršljivih rokov teh odločb. Meni, da prvostopenjski organ pri določitvi roka ni upošteval vseh okoliščin obravnavane zadeve, predvsem ni upošteval organizacijsko tehničnih, logističnih, vremenskih in drugih razmer, kot tudi ne obsega poškodovanega drevja na določenem območju (nezmožnost strojne sečnje) in posledično nezmožnosti poseka tolikšne količine dreves v naloženem roku ob dolžni skrbnosti lastnika gozda. Ob izdaji odločbe pa bi moral upoštevati tudi skupno količino izdanih odločb v danem obdobju pri obravnavanem lastniku. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži naložitev stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bili pri določitvi roka upoštevana razvojna faza podlubnikov v žarišču, velikost žarišča, delež iglavcev v preostalem sestoju, vremenske razmere in populacijske značilnosti podlubnikov na obravnavanem območju. Prav tako je bilo pojasnjeno, zakaj bi morebitno podaljšanje roka za odpravo nujnih del lahko povzročilo nastanek nevarnosti za premoženje večje vrednosti. Zaradi posledic, ki bi lahko nastale, če bi bil za izpolnitev obveznosti določen daljši rok, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati okoliščin na tožničini strani, povezanih z njenimi organizacijsko tehničnimi zmožnostmi, ker to glede na dejansko stanje v času odločanja ne bilo upravičeno. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi prvega odstavka 29. člena ZG, po katerem Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje, spravilo in odvoz okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda na lokacijo, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanca tudi opozori, da se bodo, če odrejenih del ne opravi v določenem roku, odrejeni ukrepi izvedli na podlagi upravne izvršbe iz 29.a člena tega zakona. Zavod mora postopek iz tega člena voditi tako, da ne nastajajo prekomerni in nepotrebni stroški za zavezanca. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Člen 36a. istega zakona določa, da v odločbah, izdanih v upravnih zadevah iz (med drugim) prvega odstavka 29. člena tega zakona, Zavod določi količino in strukturo dreves za posek po drevesnih vrstah in debelinskih razredih.

8. Tožnica s tožbo ne oporeka niti vsebini naloženega ukrepa niti načinu vodenja postopka, prav tako tudi ne ugotovitvi, da je za izvedbo naloženega ukrepa zavezana. Ne strinja se le z rokom, ki ji ga je določila toženka za izvršitev odrejenega ukrepa, to je 21 dni po vročitvi te odločbe.

9. Sodišče pritrjuje navedbam toženke v odgovoru na tožbo, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati. Pri tem se je toženka sklicevala na prevladujoče razvojne faze podlubnikov v napadenem drevju in vremenske razmere, ki da ne dovoljujejo naknadnega roka zaradi preprečitve nastanka nevarnosti za premoženje večje vrednosti tako v predmetnem, kot v okoliških gozdovih.

10. Tožnica v tožbi ne navede razlogov, iz katerih bi izhajalo, da navedeni argumenti toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na njene organizacijsko tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZUP), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Toženka je v izpodbijani odločbi navedla prepričljive razloge, zakaj roka za izvedbo ukrepa ni mogoče podaljšati, ki jim tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da niso sporni.

11. Tudi sicer pa je navedena odločba v skladu s tretjim odstavkom 290. člena ZUP izvršljiva z iztekom roka za njeno izpolnitev, kar izhaja iz 11) točke izreka, in je posledica njene prostovoljne neizvršitve izvršba po drugi osebi. Navedeno pomeni, da če tožnica odločbe v odrejenem roku ne bi izvršila, bi jo na njene stroške izvršil usposobljen izvajalec. Iz navedenega izhaja, da bi bil s tako izvršitvijo odločbe po drugi osebi rešen tudi tožničin problem, ki ga ima z zagotovitvijo izvajalca, ki bi odločbo izvršil. Tožnica pa ne navede, da bi ji s takim načinom izvršitve nastali prekomerni ali nepotrebni stroški oziroma druga škoda.

12. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica je kot dokaze v zadevi predlagala listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni, oziroma dokaz, (zaslišanje dr. B.B.), ki je nedovoljena tožbena novota, saj tega dokaza ni predlagala že v upravnem postopku, pa v tožbi za to ni navedla upravičenega razloga (52. člena ZUS-1), zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1707/2017-28
• sklep I U 1721/2009
• VSL Sodba II Cp 1131/2019