UPRS Sodba III U 31/2018-10

Jedro

V postopku odločanja izdaje dovoljenja za krčitev gozdov v kmetijske namene ne more biti edini pogoj ovrednotenje funkcije gozdov iz goznogospodarskih načrtov, kot je to v primeru pridobitve soglasja zavoda za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor po prvem odstavku 21. člena ZG. Toženka bi zato pri odločanju morala oceniti sorazmernost vpliva nameravanega posega v gozd zaradi ponovne vzpostavitve sedaj zaraščenega vinograda in pri tem upoštevati, da se v naravi vzpostavlja nekoč že obstoječe stanje poraščenosti, česar pa ni storila. Ker izpodbijana odločba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda za gozdove Slovenije, št. 3408-14-2317-K065/17 z dne 2. 10. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se A.A. in Republiki Sloveniji, zanjo Družba slovenskih državni gozdovi d.o.o. (SiDG) ne dovoli krčitev gozda v kmetijske namene na parc. št. 625/2 k. o. B. (točka 1 izreka) in da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (točka 2 izreka).

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) vložil vlogo za krčitev dela gozda v kmetijske namene, kateremu je priložil zaris predvidene krčitve gozda, ki zajema vzhodno 2/3 parc. št. 625/2 k. o. B. v površini 5.000 m2 in dopis Občine Ankaran št. 330-2/2017(2), OOP.03 z dne 21. 3. 2017, s katerim občina soglaša z nameravano krčitvijo gozda in obnovo vinograda. Po tem, ko je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da je lastnik parcele do 1/7 Republika Slovenija je pridobil mnenje upravljavca gozdov SiDG iz katerega izhaja, da je navedeni solastniški delež nesporno treba šteti kot last države na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kot upravljavec solastniškega deleža SiDG soglaša s predvideno krčitvijo gozda in zasaditvijo vinograda.

3. Iz prostorskega akta občine Piran izhaja, da se predmetna parcela v celoti nahaja na območju namenske rabe gozdnih zemljišč. Predmetni gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, niti kot gozd s posebnim namenom po odloku Lokalne skupnosti Ankaran. Iz gozdno gospodarskega načrta Gozdno gospodarske enote Istra 2009-2018 (v nadaljevanju GGN GGE Istra) izhaja, da gozd porašča celotno v izreku navedeno parcelo v skupni površini 0,72 ha. Na območju predvidene krčitve gozda sta skladno z Gozdno gospodarskim načrtom Kraškega gozdno gospodarskega območja 2001-2020 (v nadaljevanju območni načrt) na prvi stopnji poudarjenosti evidentirani funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in klimatska funkcija, na drugi stopnji poudarjenosti pa funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev in estetska funkcija. Za presojo posegov v gozd in gozdni prostor je ključen vpliv na funkcije, ki so poudarjene na prvi stopnji. V nadaljevanju navaja določbe 21. člena Zakona o gozdovih in 22. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju Pravilnik) in ugotavlja, da je med merili za ovrednotenje funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti na navedenem območju bil uporabljen kriterij nizke gozdnatosti. Širše območje navedene parcele sodi v skladu z GGN GGE Istra v območje kmetijske in primestne krajine, kjer je povprečna gozdnatost 20% povprečna gozdnatost v 1.300 m pasu vzdolž celotne slovenske obale pa znaša zgolj 9%, medtem ko je ob slovenski obali skoraj nič. V smernicah določenih v območnem načrtu, so gozdne površine v priobalnem pasu zaščitene, kolikor so na območju poudarjenih funkcij (prva stopnja poudarjenosti) so posegi dovoljeni zgolj na območjih, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijsko zemljišče, kar pa navedena parcela ni. Predvidena krčitev gozda leži v oddaljenosti 400 m od naselja Ankaran in ima poudarjeno klimatsko funkcijo v skladu s Pravilnikom. Ker so gozdovi v krajni že sedaj v primanjkljaju je zaključila, da bi opravljeni poseg bistveno ogrozil navedene funkcije gozdov zato je odločila, da se krčitev gozda ne dovoli.

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 3406-35/2017/2 z dne 15. 1. 2018 pritožbo A.A. kot neutemeljeno zavrnilo. Na ugovor pritožnika, da gre za zaraščeno kmetijsko zemljišče, ki je bilo pred letom 2004 kmetijsko zemljišče namenjeno vinogradništvu, kar je razvidno iz teras in da je teren primeren za vinograd v skladu z priporočili Kmetijsko svetovalne službe je navedlo, da le-ta opravlja javno službo svetovanja glede na določbe Zakona o kmetijstvu, nikakor pa ne po Zakonu o gozdovih.

5. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da predlaga krčitev gozda, ki ne presega 0.5 ha površine. Gozd ni opredeljen kot varovalni gozd niti kot gozd s posebnim namenom. Navedena parcela ni vključena v noben drug varovalni režim, zato bi tožena stranka krčitev gozda morala dopustiti. Prvostopenjskemu organu očita, da je izpostavil klimatsko funkcijo, ki jo opravljajo gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza, kar glede na lego predmetne parcele ni izkazano, saj parcela leži v kotanji nižje od sosednih nepremičnin zaradi tega že po sami logiki stvari ne more predstavljati zaščite bližnjega naselja pred vetrom. Zemljišče je bilo v preteklosti obdelano in se je šele v zadnjih 15 letih zaraslo z gozdom, zato je izpodbijana odločitev neustrezna in neobrazložena.

6. Toženi stranki očita tudi kršitev načela enakosti, saj je v povsem primerljivih primerih, ki jih posamično navaja, v isti katastrski občini, izdala dovoljenje za krčitev v kmetijske namene in jo s tem spravila v neenak položaj. V potrditev svojih trditev predlaga zaslišanje strokovnega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin ter sodnega izvedenca gozdarske stroke.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka dodatno pojasnjuje pritožbene razloge, ki jih je že navajala v tožbi.

8. Tožba je utemeljena.

9. Zakon o gozdovih (ZG) v četrtem odstavku 21. člena določa, da je treba za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove, v šestem odstavku 21. člena pa, da lahko zavod izda dovoljenje za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda ali gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim pomenom.

10. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila vlogo za krčitev dela gozda v kmetijske namene na vzhodnem delu parc. št. 625/2 k.o. B. v površini 5000 m2. Iz prostorskega akta Občine Piran izhaja, da se predmetna parcela v celoti nahaja na območju namenske rabe gozdnih zemljišč, predmetni gozd pa ni opredeljen niti kot varovalni gozd niti kot gozd s posebnim namenom po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

11. Iz navedenega zakonskega besedila 21. člena izhaja, da zavod ne more izdati dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča na katerem naj bi bila izvedena kršitev presega 0,5 ha in če je gozd oziroma gozdno zemljišče opredeljeno kot varovalni gozd in ali gozd s posebnim namenom. V ostalih primerih zakon daje diskrecijsko pravico zavodu, da lahko izda dovoljenje za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom. Sklicevanje tožeče stranke na tretji odstavek 21. člena ZG, ki določa, da soglasja, iz tega člena (izdaja soglasja je opredeljena v prvem odstavku 21. člena ZG) ni mogoče izdati, če se lahko pričakuje, da bodo vplivi posega bistveno ogrozili funkcijo gozdov upoštevaje ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov, po mnenju sodišča nima zakonske podlage. Kakor izhaja iz že sprejetega stališča sodišča v zadevi I U 1753/2012 z dne 14. 5. 2013, ovrednotenje funkcije gozdov iz gozdnogospodarskih načrtov ne more biti edini pogoj za izdajo dovoljenja za krčitev gozdov v kmetijske namene, saj se glede na določbe tretjega odstavka 21. člena ZG ovrednotenje funkcije gozdov iz gozdnogospodarskih načrtov upošteva kot edini kriterij pri presoji njihove ogroženosti v primeru pridobitve soglasja zavoda za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor po prvem odstavku 21. člena ZG in ne pri obravnavanju vloge za izdajo dovoljenja za krčenje gozda v kmetijske namene po četrtem odstavku 21. člena ZG, za kar gre v konkretnem primeru.

12. Kakor izhaja iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih ZG-B (EVA 2006-2311-0014) je s spremembo 21. člena ZG predvidena pravna podlaga za izdajo soglasja Zavoda za gozdove Slovenije za graditev objektov zato, ker je od začetka veljavnosti Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 od začetka leta 2003) na področju izdaje soglasij za graditev enostavnih objektov v gozdovih nastala pravna praznina. S predlagano spremembo je bila Zavodu za gozdove Slovenije dana pravna podlaga za izdajo soglasij za graditev enostavnih objektov v gozdu. V istem členu pa se je tudi uredila izdaja dovoljenja za krčitev gozda za kmetijske namene do 0,5 ha, brez spremembe prostorskih planskih aktov. Navedeno torej pomeni, da je zakonodajalec s spremembo 21. člena ZG uredil na različna načina izdajo soglasja za posege v gozd in gozdna zemljišča in izdajo odločbe o dovolitvi krčenja gozdov za kmetijske namene in je določil tudi različne pogoje za izdajo soglasja oziroma dovoljenja.

13. Kakor izhaja iz dovoljenja za obnovo vinograda Upravne enote Koper št. 330-299/2000-2 z dne 17. 12. 2015 naj bi bil vinograd zasejan na absolutni vinogradniški legi v skladu s Pravilnikom o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenjih ter priporočenih sortah vinske trte. Tožena stranka bi v izpodbijani odločbi morala oceniti sorazmernost vpliva nameravanega posega v gozd zaradi ponovne vzpostavitve sedaj zaraščenega vinograda in pri tem upoštevati, da se v naravi vzpostavlja nekoč že obstoječe stanje poraščenosti, česar pa ni storila. Ker izpodbijana odločba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišče je zato tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek na prvo stopnjo (tretji odstavek istega člena), v ponovljenem postopku bo moral upravni organ navedeno kršitev pravil postopka odpraviti, po tem ko bo po potrebi dopolnil dokazni postopek in z dopolnitvami seznanil tožnika.

14. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec s nasprotnim interesom.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1753/2012
• UPRS Sodba I U 1412/2020-23
• UPRS Sklep I U 1667/2021-15