<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2334/2017-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2334.2017.7
Evidenčna številka:UP00026908
Datum odločbe:18.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Andrej Kmecl (preds.), Irena Grm (poroč.), Lara Bartenjev
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:upravni postopek - ničnost odločbe - upravna zadeva

Jedro

Odredba sodišču, naj v zemljiški knjigi na podlagi izreka ničnosti odločbe o vrnitvi premoženja na podlagi ZPVAS izvede vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice kot prejšnje zemljiškoknjižne lastnice, ni upravna stvar v smislu navedenih določb ZUP, saj za to v prvem odstavku 281. člena, niti v kateri drugi določbi ZUP ni pravne podlage.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z v uvodu navedeno odločbo zavrnil zahtevo Agrarne skupnosti ... za vračilo zemljišč s parc. št. 508/19 in 508/20 k. o ... (1. točka izreka) ter odločil, da se pri navedenih parc. vknjiži lastninska pravica v korist tožnice (2. točka izreka) in da ni stroškov postopka (3. točka izreka).

2. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je drugostopenjski organ ugodil pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) in odpravil 2. točko izreka navedene prvostopenjske odločbe ter zavrnil tožničin predlog, naj upravni organ pri parc. št. 508/19 in 508/20, obe k. o. ..., odredi zemljiški knjigi vknjižbo lastninske pravice na tožnico. Odločil je še, da ni bilo stroškov postopka.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre v tem primeru za odločanje v postopku, začetem na podlagi tožničine zahteve za izrek ničnosti odločbe, s katero so bile na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (v nadaljevanju ZVPAS) uvodoma navedene nepremičnine vrnjene agrarni skupnosti. Prvostopenjski organ je v tej zadevi najprej odločil z odločbo z dne 12. 12. 2016, s katero je tožničinemu predlogu ugodil in za nično izrekel delno odločbo Upravne enote Jesenice št. 321-69/99 z dne 15. 3. 2007 v delu, ki se nanaša na navedene nepremičnine, ter odredil vknjižbo lastninske pravice na tožnico. Odločitev o odreditvi zemljiškoknjižnega vpisa je bila v prejšnjem pritožbenem postopku odpravljena, prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku o tem tožničinem predlogu z odločbo z dne 11. 9. 2017 ponovno odločil enako.

4. Drugostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ponovno ugodil pritožbi Sklada ter sam odločil o tožničinem predlogu, naj se odredi vknjižba lastninske pravice v korist tožnice tako, da ga je zavrnil. Odločitev utemeljuje s sklicevanjem na prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). K temu dodaja, da bi bila tožničina razlaga navedene določbe ZUP lahko sprejemljiva, če bi tožnica v času izdaje nične odločbe na obravnavanih nepremičninah imela lastninsko pravico, vendar je ni imela, kar pojasni z neažurnostjo urejanja vpisov lastninske pravice v zemljiški knjigi glede na določbe Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ).

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Sklicuje se na enaki določbi prvega odstavka 269. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86) in prvega odstavka 281. člena ZUP ter navaja, da pravne posledice odločbe, ki je bila izrečena za nično kljub navedenim zakonskim določbam še vedno niso bile odpravljene, saj so v zemljiški knjigi kot lastniki še vedno vknjiženi člani agrarne skupnosti, čeprav je bila odločba, ki je bila podlaga za tak vpis, izrečena za nično.

6. Pojasnjuje, da sta postopku vračanja zemljišč kot zavezanca nastopala tako tožnica kot Sklad. Navaja, da ji je bilo v letu 2005 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne baze na teh zemljiščih, v letu 2007 pa uporabno dovoljenje za ta objekt, ter še druge okoliščine, s čimer utemeljuje, da je bila zavezanka za vračilo v naravi. Poleg tega je bila pred izdajo delne odločbe o vračanju z dne 15. 3. 2007 v zemljiški knjigi lastninska pravica vknjižena v tožničino korist, pravna posledica te odločbe pa je bila vknjižba lastninska pravica v korist članov agrarne skupnosti. Zaradi njene ničnosti je treba vzpostaviti pravno stanje pred njeno izdajo. Navedeno v ničimer ne vpliva na morebiten obstoj toženkine lastninske pravice, ki je sicer ne priznava.

7. Meni, da je prvostopenjski organ z odpravljeno 2. točko prvostopenjske odločbe na podlagi prvega odstavka 281. člena ZUP v okviru svojih zakonskih pooblastil odpravil posledice nične odločbe tako, da je vzpostavil prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Če tega ne bi storil, bi v zemljiški knjigi kljub nični odločbi in zavrnitvi zahtevka za vračilo ostali kot lastniki vknjiženi člani agrarne skupnosti. ZUP v prvem odstavku 281. člena ne določa, na kakšen način se lahko odpravijo pravne posledice, ki so nastale na podlagi nične odločbe, določa le, da jih je treba odpraviti. Pravne posledice pa ne nastajajo le z odločbami in sklepi upravnih organov, zato je najbolj logičen, smiseln in enostaven način, da se vzpostavi stanje pred izdajo nične odločbe s tem, da se pri obravnavanih zemljiščih vknjiži lastninska pravica v korist tožnice.

8. Sodišče je tožbo vročilo toženki in prizadeti stranki Agrarni skupnosti .... Na tožbo je odgovorila tožena stranka, ki predlaga njeno zavrnitev. Med drugim navaja, da je odprava pravnih posledic nične upravne odločbe odprava nadaljnjih upravnih aktov, ki so bili izdani na podlagi ničnega akta, ne pa odredba, dana sodišču, ter da mora tožnica na podlagi pravnomočne odločbe o ugotovljeni delni ničnosti vložiti ustrezen predlog pri zemljiški knjigi.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V tej zadevi je sporno, ali je bil upravni organ po tem, ko je za nično izrekel delno odločbo, izdano v postopku vračanja premoženja po ZPVAS, dolžan na podlagi prvega odstavka 281. člena ZUP odrediti tudi spremembo zemljiškoknjižnega vpisa v korist tožnice.

11. Ničnost odločbe, ki je urejena v 279. in 280. členu ZUP, je izredno pravno sredstvo, s katerim se za ničnega izreče upravni akt, ki je obremenjen s kršitvami, ki so izrecno naštete v 279. členu ZUP. Pravne posledice ničnosti ureja prvi odstavek 281. člena ZUP, ki določa, da se, če se odločba odpravi ali izreče za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.

12. Ničnost upravnega akta ima torej enak pravni učinek kot njegova odprava.1 Učinkuje retroaktivno, kot da ničnega akta nikoli ni bilo, zato se z ničnostjo, enako kot z odpravo akta, vzpostavi pravno stanje pred njegovo izdajo, kot da o zadevi (še) ni bilo odločeno. Ti retroaktivni učinki pa nastopijo že na podlagi same odločitve o ničnosti upravnega akta. V konkretnem primeru to pomeni, da je z ugotovitvijo ničnosti delne odločbe odpadla pravna podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki je bila izvedena prav na podlagi nične delne odločbe.

13. Navedena določba prvega odstavka 281. člena ZUP torej določa kakšne so zakonske (ex lege) posledice ugotovitve ničnosti upravnega akta. Upravni organ je sicer dolžan na tej podlagi v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZUP odpraviti tudi vse upravne akte, ki jih je sam izdal na podlagi ali v zvezi z ničnim upravnim aktom (npr. morebiten sklep o dovolitvi izvršbe).2 Prvi odstavek 281. člena ZUP pa ne spreminja pooblastil upravnega organa, kot jih sicer določajo ZUP in postopkovne določbe v drugih, specialnih zakonih.

14. Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZUP namreč upravni organ postopa po določbah tega zakona, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Kaj je upravna zadeva, je opredeljeno v 2. členu ZUP, ki določa, da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek).

15. Odredba sodišču, naj v zemljiški knjigi na podlagi izreka ničnosti odločbe o vrnitvi premoženja na podlagi ZPVAS izvede vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice kot prejšnje zemljiškoknjižne lastnice, pa ni upravna stvar v smislu navedenih določb ZUP, saj za to v prvem odstavku 281. člena, niti v kateri drugi določbi ZUP ni pravne podlage. Take podlage ni niti v določbah drugih, specialnih zakonov, in sicer ne v ZPVAS, niti v Zakonu o denacionalizaciji - ZDen. Nasprotno, določba prvega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Ker bo zato morala tožnica vknjižbo lastninske pravice v skladu z določbami ZZK-1 (v tem smislu po presoji sodišča pride v poštev določba 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 v zvezi s tretjo alinejo 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1) izposlovati pred sodiščem splošne pristojnosti, sodišče ni presojalo tožbenih navedbo o tem, kdo je bil pred izdajo (sedaj nične) delne odločbe lastnik obravnavanih nepremičnin, saj to po povedanem za odločitev o tej tožbi ni pomembno.

16. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker po povedanem v tožbi navedena dejstva in dokazi, ki se nanašajo na lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah, za odločitev v zadevi niso pravno pomembni, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------
1 Gl. E. Kerševan, V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 416 in 472.
2 Prav tam, str. 416.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 279, 281, 281/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMDE3