<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 145/2017-10

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.145.2017.10
Evidenčna številka:UP00027406
Datum odločbe:11.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Melita Ambrož (preds.), Edvard Ermenc (poroč.), Violeta Tručl
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:evidentiranje meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje

Jedro

Glede na opisani potek predmetnega upravnega postopka je stališče prvostopenjskega upravnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopenjski upravni organ, da je prizadeta stranka pravočasno sprožila sodni postopek za ureditev meje, pravilno. Po pozivu, ki je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016, je ta podala predlog za sodno ureditev meje 26. 1. 2017, kar je v okviru tridesetdnevnega roka za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, ki začne teči od vročitve oziroma prejema poziva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Slovenske Konjice, je z izpodbijanim sklepom prekinila postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele ... s sosednjima parcelama ..., ... v k. o. Ljubnica (točka 1 izreka). V točki 2 izreka izpodbijanega sklepa je določila, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti akta, s katerim bo odločeno v postopku sodne ureditve meje, ki je bil na predlog A.A., v tem upravnem sporu prizadete stranke, pričet pri Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah pod opr. št. N 1/2017, v točki 3 pa navedla, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Navedena geodetska pisarna kot prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila, da je B.B., v tem upravnem sporu tožnica, vložila zahtevo za evidentiranje urejenega dela meje parcele ... med drugim s sosednjima parcelama ... in ..., oboje k. o. Ljubnica. Prvostopenjski upravni organ je v upravnem postopku, na podlagi 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), dne 13. 12. 2016 pozval prizadeto stranko kot lastnika sosednjih parcel, da v roku 30 dni od vročitve poziva začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Prizadeta stranka je po pooblaščencu prvostopenjski upravni organ 27. 1. 2017 obvestila, da je pri Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah sprožila sodni postopek ureditve meje, za kar je prvostopenjski upravni organ po opravljenih poizvedbah ugotovil, da se ta postopek pri navedenem sodišču vodi pod opr. št. N 1/2017. Ker je bil pričet sodni postopek ureditve meje, je bilo treba upravni postopek ureditve meje prekiniti.

3. Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo (točka 1 izreka), pri tem pa zavrnilo tudi zahtevi tožnice in prizadete stranke za povrnitev stroškov pravnega zastopanja (točki 2 in 3 izreka). Pri tem v obrazložitvi potrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega upravnega organa ter ponovno navaja razloge iz izpodbijanega sklepa, dodatno pa pojasnjuje, da je prizadeta stranka vložila predlog za sodno ureditev meje v roku 30 dni od 30. 12. 2016, ko ji je bil vročen poziv za sprožitev sodnega postopka ureditve meje.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo, v kateri po kronološko opredeljenem poteku upravnega postopka navaja, da se sporna meja v skladu z določilom četrtega odstavka 39. člena ZEN šteje za urejeno. Prizadeta stranka se je namreč 12. 10. 2016 udeležila ustne obravnave, na kateri je bila pozvana, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje, če se ne strinja s predlagano mejo. Tega ni storila, saj se je rok 30 dni iztekel 13. 11. 2016, zato je nastopila zakonska fikcija, da se prizadeta stranka s potekom predlagane meje strinja in so tako izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru. V času izdaje izpodbijanega sklepa tako niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka, pač pa za nadaljevanje postopka, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. Ker je prizadeta stranka sicer sprožila postopke sodnega urejanja meje, vendar po poteku 30-dnevnega roka, je kot pravilno materialno pravo uporabiti določilo četrtega odstavka 39. člena ZEN, smiselno pa je podana tudi bistvena kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti v zvezi z odločilnim dejstvom, to je začetkom teka 30-dnevnega roka za sodno ureditev meje in potekom navedenega roka ter pravnimi posledicami, ki so v nastopu zakonske fikcije. Tožnica sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov, t. j. pregledu listin in po potrebi zaslišanju strank, torej smiselno po opravi glavne obravnave, izpodbijani sklep in odločbo drugostopenjskega upravnega organa odpravi ter pri tem toženi stranki naloži, da v zemljiškem katastru evidentira urejeno sporno mejo v skladu z zapisnikom ustne obravnave z dne 12. 10. 2016, ki temelji na elaboratu družbe C. d.o.o., potrjenem 24. 9. 2016 s strani odgovornega geodeta D.D., ter da toženi stranki naloži tudi povrnitev tožničinih stroškov predmetnega postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

6. Prizadeta stranka, A.A., odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Postopek ureditve meje v primeru spora določa 39. člen ZEN. V prvem odstavku je določeno, da v primeru, če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se poziv iz prejšnjega odstavka opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka. Vročanje poziva ureja tretji odstavek tega člena, ki določa, da mora biti poziv iz prvega odstavka v primeru, če se vroča, vročen osebno na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu s četrtim odstavkom tega člena se v primeru, če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje. Na podlagi petega odstavka se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu s sklepom prekine, če se začne sodni postopek ureditve meje. Nadaljnji odstavki tega člena urejajo postopke, ki niso v neposredni zvezi z vprašanji, ki so v predmetnem upravnem sporu sporna.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila 12. 10. 2016 opravljena ustna obravnava, katere se je udeležila tudi prizadeta stranka, ki se ni strinjala s predlaganim potekom meje. Geodetska uprava je pozvala lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v roku 30 dni od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem in o tem obvestijo geodetsko upravo, ter priložijo dokazilo o tem, da so vložili popolno vlogo za sodno ureditev meje. Navedla je tudi, da se bo poziv E.E. oziroma njeni skrbnici vročil po pošti. Glede dela sporne meje, t. j. meje parcele št. ... s sosednjima parcelama št. ... in ..., vse k. o. Ljubnica, je sprejela sklep, da bo razpisala ponovni narok ustne obravnave na terenu, na katerega bo povabila geodetsko podjetje C. d.o.o. oziroma odgovornega geodeta, da strankam utemelji predlagano mejo v zvezi s podatki IDPOS 34-2. To izhaja iz zapisnika ustne obravnave z dne 12. 10. 2016.

10. Dne 8. 12. 2016 je bila opravljena ponovna ustna obravnava, katere se je udeležila tudi prizadeta stranka. Iz vabila na to ustno obravnavo izhaja, da je Geodetska uprava na prejšnji ustni obravnavi sklenila, da bo razpisala ponovni narok ustne obravnave na terenu in strankam dala možnost, da soglasno uredijo navedeno sporno mejo drugače, ko je bilo predlagano v elaboratu geodetske storitve podjetja C. d.o.o., pri čemer so bili na ponovno ustno obravnavo vabljeni tožnica, prizadeta stranka in navedena družba. Ker navedeni stranki nista dosegli soglasja glede poteka meje, kar izhaja iz zapisnika ponovne ustne obravnave z dne 8. 12. 2016, je prvostopenjski upravni organ z dopisom z dne 13. 12. 2016 pozval prizadeto stranko k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Ta poziv je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016. Prizadeta stranka je predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah dne 26. 1. 2017. Vsa navedena dejstvo izhajajo iz listin upravnega spisa.

11. Glede na zgoraj opisani potek predmetnega upravnega postopka je stališče prvostopenjskega upravnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopenjski upravni organ, da je prizadeta stranka pravočasno sprožila sodni postopek za ureditev meje, pravilno. Po pozivu, ki je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016, je ta podala predlog za sodno ureditev meje 26. 1. 2017, kar je v okviru tridesetdnevnega roka za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, ki začne teči od vročitve oziroma prejema poziva. Tako sodišče zavrača tožbene ugovore, da je ta rok pričel teči od prve ustne obravnave. V skladu s petim odstavkom 102. člena ZUP se namreč lahko narok, katerega določi organ, če se med drugim opravi ustna obravnava (prvi odstavek 102. člena ZUP), preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Iz sklepa na ustni obravnavi z dne 12. 10. 2016 izhaja, da se ta narok za ustno obravnavo preloži zaradi vabljenja tudi geodetskega podjetja oziroma odgovornega geodeta, ki bo strankam utemeljil predlagano mejo. To pomeni, da ustna obravnava tega dne še ni bila dokončno opravljena, zato takrat še ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZEN, kot to v tožbi napačno zatrjuje tožnica.

12. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Sodišče v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Iz teh razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Tožnica je sicer v tožbi v dokazne namene predlagala branje listin in lastno zaslišanje, ki naj ga sodišče, kot je navedla, opravi po potrebi. Sodišče ugotavlja, da tožnica ni izrecno predlagala oprave glavne obravnave, poleg tega pa dokaznih predlogov ni substancirala, predvsem v delu predlaganega zaslišanja tožnice. Tožnica tudi ni z ničemer utemeljila in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba teh dokazov pripeljala do drugačne odločitve, pri čemer ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ampak je sporna le ocena teh dokazov, zato je sodišče odločilo na seji senata. Tudi po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04 z dne 16. 12. 2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi (odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10). Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012). Tožnica s svojimi navedbami tega ni izkazala ter ni utemeljila obstoja in pravne relevantnosti predlaganih dokazov z zadostno stopnjo verjetnosti, to je stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, kar predstavlja v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 391/2016 z dne 21. 11. 2018, pogoj, ob izpolnitvi katerega je upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

14. Tožnica je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožnica sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 39
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 102, 102/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyMjc0