<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 503/2019-8

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.503.2019.8
Evidenčna številka:UP00027043
Datum odločbe:16.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Bojana Prezelj Trampuž
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pravočasnost prošnje - zavrženje prošnje

Jedro

Za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je tožnica prošnjo oddala na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel, saj mu le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (tudi organ pristojen za BPP) je z izpodbijanim sklepom tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) z dne 28. 1. 2019, zavrgla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 25. 1. 2019 s priporočeno pošiljko poslala sodišču predlog za obnovo postopka v socialnem sporu, ki se je vodil pod III Ps 1236/2017 in hkrati tudi prošnjo za dodelitev BPP. Tožena stranka je tožničino prošnjo za BPP prejela 28. 1. 2019. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da tožnica želi obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga smiselno iz 10. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določilu 396. člena ZPP se predlog za obnovo postopka iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva in nove dokaze. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je na podlagi podatkov spisa III Ps 1236/2017 in predloženih listin, tožnica pravnomočno sodbo Višjega sodišča Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018 prejela 31. 12. 2018. Glede na navedeno zakonsko določilo ZPP je rok za vložitev predloga za obnovo postopka potekel 30. 1. 2019. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) mora prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Ker je tožničina prošnja za dodelitev BPP prispela na sodišče 28. 1. 2019, to je dva dni pred iztekom roka za vložitev predloga za obnovo postopka, je tožena stranka ugotovila, da je vložena prepozno, saj ji v tako kratkem roku ne bi bilo mogoče zagotoviti ustreznega izvajalca, še zlasti, ker je bila vloga nepopolna in ni vsebovala potrebnih podatkov za obravnavanje. Tožena stranka je tako na podlagi drugega odstavka 36. člena ZBPP prošnjo tožnice kot prepozno zavrgla.

2. Tožnica se s sklepom ne strinja in dodaja, da je prošnjo za BPP priporočeno oddala na pošto 25. 1. 2019, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno. Predlaga, da sodišče navedena dejstva preuči in upošteva zakonsko podlago ZBPP in predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, ter ugotovi, da je bila prošnja za BPP vložena v predpisanem roku. Od tožene stranke zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru je sporno, ali je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožničino prošnjo za BPP zavrgla kot prepozno na podlagi drugega in tretjega odstavka 36. člena ZBPP.

6. Institut nujne BPP je urejen v 36. členu ZBPP. Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da prosilcu, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP). Po drugem odstavku 36. člena ZBPP mora prosilec prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka. V tretjem odstavku 36. člena ZBPP je določeno, da pristojni organ za BPP prošnjo za nujno BPP zavrže kot prepozno, če jo prosilec vloži po izteku roka iz prejšnjega odstavka in če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči.

7. V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP oddala na pošto priporočeno 25. 1. 2019 (petek), da jo je tožena stranka prejela 28. 1. 2019 (ponedeljek) in da se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka v zadevi, ki je predmet tožničine prošnje za dodelitev BPP, iztekel 30. 1. 2019 (sreda). Bistveno vprašanje, glede katerega se razhajata stališči tožnice in tožene stranke, pa je povezano s pravilnim tolmačenjem drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZBPP.

8. Namen nujne BPP je v tem, da pristojni organ za BPP prošnjo za njeno dodelitev obravnava hitro, brez nepotrebnega odlašanja, saj bi sicer dodelitev lahko prišla prepozno, ko bi bil prosilec glede uveljavljanja svoje pravice že prekludiran. Nikakor pa ni namen tega inštituta v tem, da bi se prosilcem nujna BPP dodelila brez vsakršne vsebinske presoje, kar je predvidel že zakonodajalec, ko je kot pogoj za dodelitev nujne BPP določil izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, to je t. i. objektivnega kriterija. In ravno zaradi te potrebne presoje organa, pristojnega za BPP, v zvezi z zagotovitvijo odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, preučiti zadevo, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, in ustrezno ukrepati, je bil relevantni zakon spremenjen z novelo ZBPP-C. S slednjo se je v 36. členu ZBPP določil rok, v katerem mora prosilec vložiti prošnjo za dodelitev BPP, in ki prosilca zavezuje, da to prošnjo vloži najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja, torej v konkretnem primeru vložitve predloga za obnovo postopka.

9. Glede na opisani namen določitve predmetnega roka je za organ, pristojen za BPP, bistveno, da prošnjo prejme toliko časa pred iztekom roka za opravo tega dejanja, da je mogoče izvesti presojo in vsa potrebna opravila, zaradi katerih bo prosilcu omogočeno zastopanje po odvetniku. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati ureditev, ki jo kot specialno določa ZBPP. Upoštevajoč navedeno, sodišče zavrača tožničine ugovore, da bi bilo treba upoštevati, da je tožničina prošnja bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bilo priporočena pošiljka oddana na pošto. Kot že pojasnjeno, v obravnavani zadevi za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je tožnica prošnjo oddala na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel, saj mu le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne BPP.

10. V konkretnem primeru je tako imela tožena stranka na razpolago (le) dva delovna dneva (28. in 29. 1. 2019) pred dnevom izteka roka za vložitev predloga za obnovo postopka (30. 1. 2019). Tako je izpolnjen prvi zakonsko določen pogoj iz drugega odstavka 36. člena ZBPP (nepravočasna vloga), za zavrženje tožničine prošnje za BPP. Tožena stranka pa je pravilno presojala tudi izpolnitev drugega pogoja, ki predstavlja oceno tožene stranke, da v tako kratkem roku tožnici ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Zakonska določba 36. člena ZBPP je jasna in določa, da če prosilec vloži prošnjo za nujno BPP po izteku predpisanega roka, lahko pristojni organ za BPP prošnjo zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogel zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke, da tožnici ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči v obravnavani zadevi. Glede na navedeno je zaključek tožene stranke, da je tožničina prošnja za dodelitev BPP prepozna, pravilen, zaradi česar je pravilna tudi odločitev tožene stranke, da to prošnjo zavrže.1

11. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
1 Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi IV U 72/2018-6 z dne 20. 6. 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 36, 36/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.10.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyMDI2