UPRS Sodba I U 570/2019-6

Jedro

Tožnica ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Razlogi tožnice v zvezi s predlagamo obnovo postopka so povsem nejasni, saj ni razvidno kako bi lahko predloženi z.k. izpisek vplival na drugačno odločitev v konkretni zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila zaradi odškodninske odgovornosti tožnice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka 23. 1. 2019 prejela tožničino prošnjo za dodelitev BPP in sicer za obnovo postopka, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod I Pd 363/2014. Tožena stranka navaja, da iz Pd vpisnika izhaja, da se je v tej zadevi vodil individualni delovni spor zaradi odškodninske odgovornosti delavca. Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 363/2014 z dne 15. 10. 2015 je postala pravnomočna 20. 10. 2016 s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 50/2016. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla nobenega razloga, zaradi katerega bi želela obnoviti pravnomočno končani postopek, zaradi česar jo je tožena stranka pozvala, da prošnjo ustrezno dopolni. V dopolnitvi, ki jo je tožena stranka prejela 12. 2. 2019, je tožnica navedla, da želi obnovo postopka na podlagi novega dejstva, zaradi katerega utemeljeno pričakuje ugodnejšo razsodbo. Omenja z.k. izpisek z dne 10. 1. 2019, ki naj bi bil ključen tako za postopek, ki se je vodil pod I Pd 363/2014, kot tudi za postopek, ki se je vodil pod I Pd 1087/2013 (zaradi prenehanja delovnega razmerja). Tožnica meni, da je iz z.k. izpiska razviden protipravni nagib in motiv priče A.A., ki naj bi v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve ustvaril protipravno podlago za oba navedena postopka. Tožena stranka je zaključila, da prošnji tožnice ni mogoče ugoditi, saj ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Tožnica se sklicuje na z.k. izpisek, ki ga je dvignila 10. 1. 2019, ni pa pojasnila, zakaj ga ni uporabila že v prejšnjem postopku oziroma ni pojasnila v čem naj bi iz izpiska izhajal protipraven nagib in motiv glavne priče A.A. Razlogi, ki jih je tožnica navedla v zvezi s predlagano obnovo postopka, so tako nejasni in neprepričljivi, da je tožena stranka zaključila, da tožnica v zadevi, za katero prosi za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je prošnjo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnila. Pri tem je še dodala, da je med tem že tudi potekel rok za vložitev predloga za obnovo postopka, saj se predlog lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze. Tožnica se v dopolnitvi prošnje, ki jo je tožena stranka prejela 12. 2. 2019, sklicuje na z.k. izpisek z dne 10. 1. 2019. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka se je tako iztekel najkasneje 11. 2. 2019. Razlog za zamudo pa je na tožničini strani, ker pošiljke ni dvignila osebno po pošti in ji je morala biti vročena s fikcijo.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja ter navaja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi nastopala v vlogi višjega sodišča. Po mnenju tožnice pa tožena stranka ni pristojna, da bi o tem lahko odločala. Odločitev tožene stranke je preuranjena, ker tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za odločanje o tožničinem predlogu za obnovo postopka. Tožena stranka tožnici očita, da ni pojasnila zakaj z.k. izpiska ni uporabila že v prejšnjem postopku, kljub dejstvu, da že iz same vsebine z.k. izpiska izhaja nov vpis v zemljiško knjigo. V nadaljevanju tožbe dodaja, da tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da je rok obnovo postopka že potekel, pri tem pa spregleda, da je tožena stranka s svojim ravnanjem v nasprotju s Sodnim redom in Pravilnikom o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev, posamezne zadeve sočasno vodila pod različnimi vpisnimi številkami, s čimer je posamezne postopka zavlekla za več kot eno leto. Zaključek tožene stranke, da je razlog za zamudo na tožničini strani je nesramen, saj ima tožnica hude zdravstvene težave, v vmesnem času je bila tudi hospitalizirana in podvržena operativnemu posegu. Nadalje navaja, da je treba upoštevati 68. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kjer je opredeljeno splošno pravilo, kdaj je vloga pravočasna. Navedbe tožene stranke o poteku roka so tako nepravilne. Obenem pa bi tožena stranka morala uporabiti 36. člen ZBPP in tožnici dodeliti nujno BPP. Tožnici bi morala biti dodeljena nujna BPP za pravno svetovanje. Po pravnem svetovanju z odvetnikom bi tožnica vsekakor uspela utemeljiti in obrazložiti razloge za vložitev predloga za obnovo postopka. Izpodbijan sklep je nerazumljiv, v nasprotju sam s sabo, nepopoln, preuranjen ter pavšalen. Tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter da njeni prošnji za BPP ugodi. Toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Sporno je torej, ali je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod I Pd 363/2014, zavrnila.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. V obravnavani zadevi gre za vprašanje verjetnih izgledov za uspeh postopka z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (predloga za obnovo postopka). Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da tožničini prošnji ni mogoče ugoditi, saj tožnica ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bil bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožnica tudi v dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP ni pojasnila, v čem naj bi iz z.k. izpiska izhajal protipraven nagib in motiv glavne priče A.A. Po presoji sodišča so razlogi tožnice v zvezi s predlagamo obnovo postopka povsem nejasni, saj ni razvidno kako bi lahko predloženi z.k. izpisek vplival na drugačno odločitev v konkretni zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila zaradi odškodninske odgovornosti tožnice. Razlogov, ki bi pojasnjevali, zakaj naj bi z.k. izpisek predstavljal nov dokaz v postopku, pa tožnica ni navedla. Tožnica v predlogu za obnovo postopka ni navedla obnovitvenega razloga, iz katerega bi izhajalo, da gre za tako dejstvo oziroma dokaz, zaradi katerega bi bilo treba postopek, na katerega se sklicuje, obnoviti. Zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica ni upravičena do BPP. Tožena stranka dodatno še navaja, da je tožnica zamudila rok za obnovo postopka. Glede na to, da je tožena stranka kljub temu tožničino prošnjo presojala na podlagi 24. člena ZBPP in torej ugotavljala ali je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, sodišče kot nerelevantne zavrača tožničine ugovore v zvezi z zamudo roka. Tožnica se namreč sklicuje na svoje zdravstvene težave in navaja, da je bila hospitalizirana in podvržena operativnemu posegu.

9. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

01.10.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 174/2022-15
• UPRS Sodba I U 1161/2021-8
• UPRS Sodba I U 485/2021-13