UPRS Sodba II U 391/2019-6

Jedro

Razlog prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov ni očitni nerazumni razlog, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh. Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Morski Soboti, št. Bpp 335/2019 z dne 20. 6. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2017 z dne 15. 4. 2019. Tožena stranka je ugotovila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper navedeno sodbo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice zoper toženi stranki A.A. ter B.B. s sodbo opr. št. P 298/2017 z dne 15. 14. 2019, v zadevi razveljavitve oporoke opr. št. IO 13/2014 z dne 17. 6. 2014. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je tožnica predlagala po končanem prvem naroku za glavno obravnavo in jih tako kot prepoznih ni bilo mogoče upoštevati (četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in je sodišče ocenilo, da to niti ni bilo potrebno, saj je na podlagi predloženih dokazov v obliki listinske dokumentacije imelo sodišče zadostno podlago za razsojo o zdravstvenem stanju zapustnice. Organ za brezplačno pravno pomoč je tehtal kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri tožnici in ugotovil, da verjetnost, da bi tožnica uspela s pritožbo, je manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspela, saj je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja in zaslišanja prič ugotovilo, da je bila zapustnica v času zapisa in podpisa izpodbijane oporoke sposobna razsojanja, navedene dokaze, ki jih je predlagala tožnica pa sodišče ni upoštevalo, ker so bili dokazni predlogi prepozni, zato ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar tožnici ni bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, ker tožnica ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal z vsebinskim pogojem iz 2. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP in materialnim pogojem, ter je odločil kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega predpisa ter bistvene kršitve določb postopka. Tožnica navaja, da je tožena stranka dejansko stanje ugotovila tako, da je povzela izdelano dokazno oceno po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2019, saj je tožena stranka pri presoji dejanskih okoliščin, na katerih je utemeljila svojo presojo razumnosti pravnega sredstva, izhajala izključno iz obrazložitve navedene sodbe. Tožena stranka je namreč nepopolno ugotovila dejansko stanje glede dokaznega predloga po zaslišanju prič lečeče psihiatrinje in izbrane zdravnice pokojne. Izvedenec je namreč na naroku poudaril, da je glede na zdravstveno stanje pokojne, zdravstvena dokumentacija v določeni meri dokaj nejasna in nepopolna. Sodišče je dokaz z zaslišanjem priče lečečega psihiatra in izbrane osebne zdravnice zavrnilo, brez da bi zavrnitev dokaza obrazložilo, čeprav je glede na predmet spora in glede na same ugotovitve izvedenca, izvedba dokaza z zaslišanjem navedenih prič lahko bistveno pripomogla k razjasnitvi bistvenih oz. pravno odločilnih dejstev, od katerih je odvisna presoja zadostne umske sposobnosti pokojne ali je razumela posledice prebrane vsebine. Predvsem tožeča stranka izpostavlja, da je dokazni postopek pokazal, da pokojna ni bila sposobna notarju posredovati konkretnih parcelnih številk, ki so vsebina oporoke, prav tako ni bila sposobna razumeti oporoke, po vsebini, glede na zapisane parcelne številke. Tožnica zato očita sodišču, da ni celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.

4. Nadalje tožnica meni, da je tožena stranka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči prekoračila pooblastila, ki jih daje ZBPP v 24. členu. Namreč vprašanje presoje ali zadeva ni očitno nerazumna, oz. ali ima prosilec zadeve verjetne izglede za uspeh, je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti s konkretno vsebino, v vsakem individualnem primeru posebej. Meje pristojnosti sodišča kot organa za brezplačno pravno pomoč, je izoblikovala sodna praksa. Po ustaljeni sodni praksi se presoja organa za brezplačno pravno pomoč na izgled uspeha s pravnim sredstvom nanaša na vprašanje, ali je pravno sredstvo, za katerega prosilec zahteva brezplačno pravno pomoč, še mogoče vložiti znotraj prekluzivnega procesnega roka ali je morebiti rok za vložitev pravnega sredstva že potekel. Tožnica navaja, da je po svoji pooblaščenki znotraj prekluzivnega odprtega pritožbenega roka vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2017, ki jo je tudi priložila tožbi. Tožnica še navaja, da je podan indic, da je zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, pogojena sistemsko, torej v interesu varčevanja s sredstvi iz proračuna, namenjenimi kritju stroškov iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči. Tožnica izpostavlja, da ima pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS ter pravico do neodvisnosti sodnika iz 125. člena Ustave RS. Z vzpostavitvijo sistema in notranjih navodil, kjer je pravica varčevanja s sredstvi, ki so po zakonu namenjena zagotavljanju pravice do sodnega varstva, postavljena v ospredje, s tem pa kršena pravica do sodnega varstva, pa je očitno, na pravi pogled, brez poglobljene analize, kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje tožni stranki. Priglaša tudi stroške postopka.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na ne dodelitev brezplačne pravne pomoči, za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2019 z dne 15. 4. 2019.

8. Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP in zavrnila prošnjo tožnice, ker je presodila, da zadeva v pritožbenem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe oprla na sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2017 z dne 15. 4. 2019. Iz slednje izhaja, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je tožnica predlagala po končanem prvem naroku za glavno obravnavo in jih tako kot prepoznih ni mogoče upoštevati (4. odst. 286. člena ZPP), ter je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja in zaslišanja prič ugotovilo, da je bila zapustnica v času zapisa in podpisa izpodbijane oporoke sposobna razsojanja, zato je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da pritožba tožnice nima verjetnega izgleda za uspeh.

10. Pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, ampak tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002). To presojo organ za brezplačno pravno pomoč opravi na podlagi navedb prosilca v postopku, kot tudi podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči.

11. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se po ustaljeni sodni praksi presoja organa za brezplačno pravno pomoč na izgled uspeha s pravnim sredstvom nanaša le na vprašanje, ali je pravno sredstvo, za katerega prosilec zahteva brezplačno pravno pomoč, še mogoče vložiti znotraj prekluzivnega procesnega roka ali je ta že potekel. Glede na določilo 24. člena ZBPP je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Pri čemer je organ vezan na standard "očitnosti", kar pomeni, da morajo biti razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačno pravno pomoč očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize.

12. Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (zamuda prekluzivnega procesnega roka) na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

13. V obravnavanem primeru sodišče meni, da razlog prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov ni očitni nerazumni razlog, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh. Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (tretji odstavek 286. člena ZPP).

14. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila izpolnitev objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedene zadostne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar tožnici ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka tudi v izpodbijani odločbi ni zadostno obrazložila, zakaj je verjetnost, da bi tožnica uspela s pritožbo, manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspela. Zgolj obrazložitev, da je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja in zaslišanja prič ugotovilo, da je bila zapustnica v času zapisa in podpisa izpodbijane oporke sposobna razsojanja, ni dovolj, posebej še iz razloga, ker tožnica v tem delu s pritožbo uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

15. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala presoditi vse okoliščine in dejstva o zadevi, za katero tožnica vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter so relevantne v smislu 24. člena ZBPP. Po dopolnitvi dejanskega stanja s presojo objektivnega in subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 298/2017 z dne 15. 4. 2019 ter odločbo tudi ustrezno obrazložiti.

16. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006)

19. O predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (10. člen Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

20. Ker gre za nujno zadevo iz 2. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih, je sodišče odločalo v času sodnih počitnic.

Datum zadnje spremembe:

23.09.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 520/2017-9
• UPRS sodba I U 1504/2013
• UPRS sodba I U 1220/2014