UPRS Sodba II U 321/2019-6

Jedro

Niti ZBPP-B niti sedaj veljavni ZBPP ne dajeta podlage za ustavitev postopka izterjave sredstev prejetih iz naslova BPP oziroma odpis tega dolga, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka naložila tožeči stranki, da je dolžna povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v višini 991,30 EUR, v roku 15 dni od vročitve izpodbijane odločbe na tam naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi navaja, da je bila tožeči stranki z odločbo organa za BPP opr. št. Bpp 555/2013 z dne 2. 10. 2013, ki je postala pravnomočna 11. 11. 2013, odobrena redna BPP kot oprostitev plačila predujma za izvedenca klinične psihologije v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. IV P 49/2013. Predmetni pravdni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 49/2013 z dne 18. 3. 2014 tako, da tožeča stranka v postopku ni uspela, saj je v svojem tožbenem zahtevku predlagala, da naj se mladoletni sin A.A. dodeli v varstvo in vzgojo njej, sodišča pa ga je dodelilo očetu ter upravičenki naložilo plačevanje preživnine. Po sklepu o stroških v citirani pravdni zadevi je bila izvedenki B.B. odmerjena nagrada v skupni višini 919,30 EUR.

2. Tožena stranka ugotavlja, da se v danem primeru kot materialno pravna podlaga za odločanje uporablja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B), ki je v 49. členu določal, da če upravičenec do BPP v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena BPP, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Glede na tako določbo zakona je bila torej tožeča stranka dolžna pristojno strokovno službo za BPP v skladu z 41. členom ZBPP-B obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, to je v danem primeru do dne 11. 11. 2017.

3. Upoštevaje navedeno je tožena stranka ugotavljala morebitne spremembe v premoženjskem stanju tožeče stranke v obdobju pred potekom štiriletnega roka od pravnomočnosti odločbe in sicer za obdobje zadnjih treh mesecev navedenega štiriletnega roka, to je v obdobju od meseca avgusta do meseca oktobra 2017. Ugotovila je, da se tožeča stranka v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v zvezi s 14. členom ZBPP-B šteje kot samska oseba. Iz izpisa obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb FURS, pridobljenega na podlagi elektronske poizvedbe, pa je razvidno, da je v obravnavanem obdobju od meseca avgusta do meseca oktobra 2017 prejemala povprečni mesečni dohodek v višini 626,77 EUR, saj je preživnino za mld. sina A.A., po lastni navedbi začela redno plačevati šele od meseca decembra 2017 dalje. V obdobju od meseca avgusta do meseca oktobra 2017 je osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 297,53 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre) glede na to, je v obravnavanem obdobju povprečni mesečni dohodek upravičenke v višini 626,77 EUR presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je takrat znašal 595,06 EUR. Tožena stranka je ugotovila tudi, da tožeča stranka tožene stranke o spremembah ni obvestila in tako ni izpolnila svoje obveznosti po tretjem odstavku 41. člena ZBPP-B, in sicer, da je bila te spremembe dolžna sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje izvedela.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbijana navedeno odločitev in v tožbi navaja, da je bila več let brezposelna, ter da ni bila poučena, da bi morala obveščati toženo stranko o spremembah, ki bi vplivale na pravico do BPP. Prizadeta je bila tudi s tem, ker je na sodišču izgubila in je bil mld. sin ob razvezi dodeljen očetu. Zaradi tega je posledično rabila tudi psihiatrično pomoč. Zaposlila se je komaj junija leta 2017 in sedaj je srečna, da ima službo, vendar ji za preživetje ostane malo od osebnega dohodka. Predlaga, da sodišče zadevo prouči in ustavi postopek, ter ji omogoči, da kot državljanka Slovenije še naprej živi, če ravno skromno. V kolikor predpisi omogočajo odpis dolga, prosi, da jo sodišče napoti na pravi naslov.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), ki je začel veljati 4. 4. 2015, je v 30. členu določal, da se, če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, pravnomočno končal pred uveljavitvijo tega zakona, pa upravičenec do BPP v postopku ni uspel, postopek izterjave sredstev konča po določbah ZBPP-B. Ta pa je v prvem odstavku 49. člena določal, da če upravičenec do BPP v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec do BPP dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje v štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena BPP, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.

8. Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev v obravnavani zadevi pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialno pravni podlagi. Organ za BPP je ugotovil, da je bila tožeči stranki z odločbo BPP št. 550/2013 z dne 2. 10. 2013 odobrena BPP v obliki oprostitve plačila predujma za izvedenca klinične psihologije v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. IV P 49/2013, ki je postala pravnomočna 11. 11. 2013. V zadevi prav tako ni sporno, da tožeča stranka v predmetni pravdni zadevi ni uspela. Sporna tudi ni okoliščina, da se je tožeča stranka v mesecu juniju 2017 (torej še pred potekom štirih let od pravnomočnosti odločbe o odobritvi BPP) zaposlila in da o tej okoliščini ni obvestila tožene stranke, ki je ugotovila, da je v obdobju zadnjih treh mesecev, od meseca avgusta do meseca oktobra 2017, prejela znesek 626,77 EUR.

9. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

10. Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe je znašal 297,53 EUR (8. člen ZSVarPre), dvakratnik tega zneska pa 595,06 EUR. Prejemki tožeče stranke, ki v relevantnem obdobju znašajo 626,77 EUR, tako presegajo ta znesek, zato je pravilen zaključek organa za BPP, da tožeča stranka ni več upravičena do BPP. Upoštevaje določbo drugega odstavka 43. člena ZBPP ji je bilo tako utemeljeno naloženo vračilo sredstev v višini 919,30 EUR, ki so bila izplačana izvedenki kot nagrada za opravljeno delo. Tožeča stranka zato s tožbenimi navedbami o slabem premoženjskem stanju ne more biti uspešna. Za izpodbijano odločitev v tej zadevi je relevantna višina mesečnih dohodkov (20. člen ZSVarPre) ter okoliščina, da tožeča stranka tudi preživnine v navedenem obdobju ni plačevala.

11. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi ugovor, da ni bila seznanjena z obveznostjo sporočanja sprememb, ki bi vplivale na pravico do BPP. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da jo je tožena stranka z obveznostjo sporočanja sprememb na podlagi 49. člena ZBPP-B seznanila z obvestilom št. BPP 555/2013 z dne 11. 6. 2014, ki ji je bil vročen dne 13. 6. 2014. Niti ZBPP-B niti sedaj veljavni ZBPP tudi ne dajeta podlage za ustavitev postopka izterjave sredstev prejetih iz naslova BPP oziroma odpis tega dolga, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi. Ima pa tožeča stranka možnost zaprositi za obročno plačilo zneska, ki ga je dolžna vrniti, na kar jo je v izpodbijani odločbi opozorila že tožena stranka.

12. Ker je na podlagi obrazloženega sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 273/2007
• UPRS sodba I U 1067/2015
• UPRS sodba I U 428/2015