<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep I U 311/2018-11(k)

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.311.2018.11
Evidenčna številka:UP00025286
Datum odločbe:05.07.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Jonika Marflak Trontelj
Področje:SODNE TAKSE
Institut:odmera sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odvetnik - odvetnik kot tožnik - zasebnik - opravljanje dejavnosti - samostojni podjetnik

Jedro

Tudi odvetnika, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic, je treba pri odmeri sodne takse obravnavati enako kot osebo, ki je v 11. členu ZST-1 opredeljena kot samostojni podjetnik posameznik. Iz določbe 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da so do oprostitve sodne takse v celoti upravičene zgolj fizične osebe, ne pa tudi pravne osebe in posamezniki v postopkih v zvezi njihovo dejavnostjo. Sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da kot odvetnik, ki po definiciji, kot izhaja iz Zakona o odvetništvu (ZOdv), opravlja svoboden poklic in po definiciji kot izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ni samostojni podjetnik, vendar pa v zvezi s tem ugotavlja, da za uporabo določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni relevantna definicija samostojnega podjetnika, ampak je relevantno predvsem dejstvo ali gre za odločanje o oprostitvi sodne takse v zvezi s postopkom v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti posameznika, ali v zvezi s postopkom, ki ni v povezavi s posameznikovo pridobitno dejavnostjo. Dodaten argument, da je tudi odvetnik v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti podvržen določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, je tudi v bistveni podobnosti statusa odvetnika in statusa samostojnega podjetnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je s sklepom opr. št. I U 311/2018-8(k) z dne 25. 7. 2018 (v nadaljevanju tudi: izpodbijani sklep), delno ugodilo predlogu tožeče stranke (v nadaljevanju: pritožnik) za oprostitev plačila sodne takse za tožbo v tem upravnem sporu, in sicer tako, da je stranka namesto sodne takse za tožbo po tar. št. 6111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v višini 148,00 EUR, dolžna plačati 44,00 EUR. Plačila sodne takse v višini 104,00 EUR je sodišče pritožnika oprostilo.

2. Pritožnik se je po svojem pooblaščencu zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijan sklep spremeni in odloči, da se ga v celoti oprosti plačila sodnih taks v predmetnem postopku. Predlaga tudi, da sodišče odloči, da je upravičen do povrnitve stroškov. Svojo pritožbo utemeljuje s tem, da je sodišče zanj, ki je odvetnik, to je zasebnik, napačno sprejelo stališče, da je v konkretni zadevi treba uporabiti določbo 11. člen ZST-1, po katerem je gospodarski subjekt mogoče le deloma oprostiti plačila sodne takse, mora pa plačati minimalno 44,00 EUR sodne takse. V zvezi s tem pojasni, da ni samostojni podjetnik ali pravna oseba, torej oseba po četrtem odstavku 11. člena ZST-1, ampak fizična oseba z dejavnostjo – odvetnik. Vse njegovo premoženje je premoženje zasebnika z dejavnostjo, prav tako so vsi dolgovi in obveznosti fizične osebe bremena fizične osebe z dejavnostjo – odvetnika. Tako so njegovi dolgovi tudi dolgovi odvetnika.

3. Po pritožnikovem mnenju je določba četrtega odstavka 11. člena ZST-1 tudi neustavna in v nasprotju z 2., 14., 21. in 22. členom Ustave RS, saj samostojnim podjetnikom in gospodarskim subjektom onemogoča popolno taksno oprostitev, čeprav so brez premoženja in nelikvidni, s tem pa jim onemogoča dostop do sodnega varstva. V nadaljevanju navaja še, da je glede na to, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči ter upoštevaje šesti odstavek 11. člena ZST-1, zaradi svojega poklicnega stanu (ker je pravnik – odvetnik) očitno diskriminiran pri odločanju organa glede pravice do taksne oprostitve, s tem pa mu je bila kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi z 11. členom ZST-1C. V nadaljevanju pritožbe navaja še druge argumente, zakaj v konkretnem primeru potrebuje taksno oprostitev, in sicer, da je zadolžen in posluje z izgubo, saj je zadolžen za več kot 10.000,00 EUR, zaradi česar objektivno ne more plačati sodne takse brez ogrožanja svojega preživetja in preživetja svojih treh mladoletnih otrok. Navede še, da ima zdravstvene (ortopedske) težave, ki ga omejujejo pri pridobitni dejavnosti ter da je bil v drugi zadevi pred Upravnim sodiščem v celoti oproščen plačila sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa ter sodnega spisa izhaja, da je pritožnik sočasno s tožbo vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, v katerem je pojasnil, da ima minimalne dohodke in preživlja tri otroke, s plačilom sodne takse pa bi se občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja. Po pozivu sodišča je svojo prošnjo dopolnil še s prilogo k predlogu za oprostitev – odlog – obročno plačilo sodne takse ter v njej podal tudi na podlagi drugega odstavka 12. člena ZST-1 zahtevane podatke, soglasja in izjave. Predlogu je priložil še kopijo odločbe Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 969/2017 z dne 21. 7. 2017, prvo in drugo stran odločbe Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1013/2017 z dne 21. 7. 2017, sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu, št. P 235/2017-6 z dne 13. 11. 2017, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. IV P 1453/2017 z dne 29. 11. 2017, ter izpiske iz e-banke A. d.d. ter B. d.d.. Priložil je tudi pojasnilo, da ima minimalne dohodke in da vzdržuje tri otroke, in sicer zanje plačuje preživnino med 300 in 450 EUR mesečno. Pojasnil je še, da je zaposlen kot s.p. - zasebnik, da posluje z izgubo, da je močno zadolžen in da si mora zato denar za kritje mesečnih obveznosti sposojati. Ima neizvršene trajnike, na osebnem računu pa negativno stanje. Navedel je še, da mu je bila v zadevah Bpp 969/2017 in Bpp 1013/2017 odobrena BPP, v drugih postopkih pa je bilo ugotovljeno, da iz svoje odvetniške dejavnosti ne ustvari mesečnega dohodka niti v višini 580,00 EUR neto.

6. Na podlagi podatkov v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ter podatkov, ki jih je sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi petega odstavka 12.a člena ZST-1 pridobilo po uradni dolžnosti iz obstoječih zbirk podatkov, je bilo z izpodbijanim sklepom pritožnikovemu predlogu delno ugodeno, in sicer tako, da ga je sodišče delno oprostilo plačila sodne takse za tožbo v upravnem sporu. Pri tem je upoštevalo tako premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pritožnika ter njegov materialni položaj kot fizično osebo in položaj njegovih družinskih članov, kot tudi določbo tretjega in četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ter tudi status pritožnika v predmetnem upravnem sporu. Za to odločitev je bistveno, da je pritožnik prošnjo za oprostitev plačila sodne takse vložil v zvezi s tožbo zoper odločitev tožene stranke glede njegovih stroškov kot odvetnika v zadevi BPP. Upoštevalo je tudi, da gre pri odvetniku za fizično osebo, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic in da za obveznosti, ki so nastale pri njegovem poslovanju, odgovarja z vsem svojim premoženjem in ga je zato treba obravnavati enako kot samostojnega podjetnika posameznika.

7. Tretji odstavek 11. člena ZST-1 določa, da lahko sodišče samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo glede plačil taks za vloge, pri katerih je plačilo taks procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, oprosti plačila taks, odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da samostojni podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ne more biti oproščen plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od 44,00 EUR, pa mora plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela pa je lahko oproščen.

8. Sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami pritrjuje pojasnilu iz izpodbijanega sklepa, da je treba tudi odvetnika, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic pri odmeri sodne takse obravnavati enako kot osebo, ki je v 11. členu ZST-1 opredeljena kot samostojni podjetnik posameznik. Iz določbe 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da so do oprostitve sodne takse v celoti upravičene zgolj fizične osebe, ne pa tudi pravne osebe in posamezniki v postopkih v zvezi njihovo dejavnostjo. Sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da kot odvetnik, ki po definiciji, kot izhaja iz Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv), opravlja svoboden poklic, in po definiciji kot izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ni samostojni podjetnik, vendar pa v zvezi s tem ugotavlja, da za uporabo določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni relevantna definicija samostojnega podjetnika, določba se namreč ne sklicuje na definicijo iz ZGD-1, ampak je relevantno predvsem dejstvo ali gre za odločanje o oprostitvi sodne takse v zvezi s postopkom v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti posameznika, ali v zvezi s postopkom, ki ni v povezavi s posameznikovo pridobitno dejavnostjo. Slednje izhaja tudi iz k 5. členu ZST-1C navedenih okoliščin za sprejem ZST-1C. Dodaten argument, da je tudi odvetnik v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti podvržen določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, pa je tudi v bistveni podobnosti statusa odvetnika in statusa samostojnega podjetnika, kar izhaja tudi iz primerjave njunih karakteristik. V obeh primerih namreč fizična oseba opravlja dejavnost kot svoj poklic, pri čemer tako podjetnik kot tudi odvetnik dejavnost opravljata trajno in samostojno ter s pridobitnim namenom. Oba del svojega premoženja tudi „preoblikujeta“ v poslovno premoženje, ki je namenjeno pridobivanju dohodkov, prav tako pa oba odgovarjata za svoje obveznosti z vsem premoženjem (tako osebnim kot poslovnim). Razlikujeta se zgolj v tem, da lahko samostojni podjetnik posameznik pri vpisu v Poslovni register Slovenije navede različne in poljubne dejavnosti, ki jih bo dejansko opravljal, medtem ko se lahko kot odvetnik v imenik odvetnikov vpiše zgolj oseba, ki izpolnjuje po ZOdv točno določene pogoje, v okviru odvetništva pa lahko opravlja zgolj z ZOdv točno določene storitve. Da gre tudi pri odvetništvu za opravljanje pridobitne dejavnosti, pa izhaja tudi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišče RS, ki je bila dana v zvezi svobodo podjetništva oziroma gospodarske pobude1, v kateri Ustavno sodišče RS pojasni, da odvetniki odvetništvo sicer opravljajo kot svoboden poklic, da pa gre, kljub temu, da odvetništvo ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu, za opravljanje pridobitne dejavnosti, saj odvetnik svoje delo opravlja za plačilo in s pridobitnim namenom v konkurenci z drugimi odvetniki ali gospodarskimi subjekti, zaradi česar je tudi odvetništvo šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje prvi odstavek 74. člena Ustave RS.

9. Ob upoštevanju navedenega sodišče meni, da je tako iz 5. člena ZST-1C oziroma sedaj veljavnega 11. člena ZST-1, ob upoštevanju pojasnil k noveli ZST-1, namen zakonodajalca glede obravnave oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost v zvezi s spori glede te dejavnosti jasen, to je, da se teh oseb zaradi pridobitne zmožnosti ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse, ampak se jih lahko oprosti plačila sodne takse zgolj v primeru, da je višja od 44,00 EUR. Sodišče zato pritrjuje tako odločitvi kot tudi razlogom, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Da gre, kljub s strani pritožnika podanim navedbam glede slabega premoženjskega stanja, v konkretni zadevi za spor glede opravljanja dejavnosti odvetništva, pa izhaja tudi iz vrste spora v konkretnem upravnem sporu. Iz vrste spora izhaja, da gre za spor zaradi nestrinjanja pritožnika glede višine kot odvetniku priznane mu nagrade za opravljeno BPP.

10. Kot neutemeljene sodišče zavrača tudi vse pritožbene navedbe v smeri, da bi ga moralo sodišče, kot upravičenca do BPP, v celoti oprostiti plačila sodne takse. V zvezi s slednjim sodišče ugotavlja, da so odločbe o dodelitvi BPP, ki jih pritožnik prilaga pritožbi, izdane pritožniku kot fizični osebi in ne pritožniku kot odvetniku, pri čemer pa je tudi nesporno, da so bile odločbe o dodelitvi BPP izdane v pravdnih zadevah zaradi dodelitve mld. otrok v vzgojo in varstvo ter določitve preživnine in stikov, ne pa za konkretni upravni spor oziroma v zvezi z opravljanjem dejavnosti odvetništva. Ob upoštevanju že zgoraj navedenega pa sodišče osebe, ki opravlja dejavnost, tudi če ta oseba iz opravljanja dejavnosti ne ustvarja dobička, v zadevah zaradi dejavnosti, ne more oprostiti plačila sodne takse do višine 44,00 EUR. Da je sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo tako likvidno, finančno in premoženjsko stanje, kot tudi materialni položaj pritožnika in njegovih družinskih članov, pa izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, s katerim je bil pritožnik oproščen plačila sodne takse v celotnem znesku nad 44,00 EUR. Kot neutemeljene oziroma za konkretno odločitev nerelevantne pa sodišče, glede na že zgoraj navedene razloge, šteje tudi vse pritožbene navedbe in dokazila v smeri, da je bil v drugih postopkih oproščen plačila sodne takse, kot tudi navedbe v smeri zdravstvenih težav ter v tej posledici nezmožnosti opravljanja odvetništva v taki meri, da bi mu omogočilo plačilo sodne takse.

11. Ker pritožba ni utemeljena, in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ter prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1), je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ter prvim odstavkom 22. ZUS-1).

12. V zvezi s pritožnikovim očitkom, da je določba četrtega odstavka 11. člena ZST-1 neustavna, saj naj bi bila v nasprotju z določbo 2., 14., 21. in 22. člena Ustave RS, ker samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarskim subjektom onemogoča popolno taksno oprostitev, čeprav so brez premoženja in nelikvidni, pa sodišče pojasnjuje, da je obveznost plačila sodne takse ob opravi sodnega dejanja (5. člen ZST-1) določena kot splošna obveznost stranke, ki pred sodiščem predlaga uvedbo postopka ali opravo procesnega dejanja, izjeme in razloge za odstopanja splošne obveznosti pa določa zakonodajalec. Tako je tudi v primeru oseb, ki opravljajo dejavnost, zakonodajalec možnost oprostitve plačila sodne take omejil za znesek nad 44,00 EUR, saj je očitno ocenil, da so osebe, ki opravljajo dejavnost, finančno močnejše od fizičnih oseb, prav tako pa imajo tudi večjo zmožnosti pridobivanja denarnih sredstev. Upoštevaje navedeno sodišče ocenjuje, da četrti odstavek 11. člena ZST-1 ni protiustaven, zato tudi ni vložilo zahteve za presojo ustavnosti te zakonske določbe.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ter prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------
1 Odločba US RS U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/3, 11/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNjA4