UPRS Sodba II U 38/2017-13

Jedro

Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Slovenskega podjetniškega sklada, št. SK200-16/00006 z dne 21. 12. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) odločil, da se vloga tožeče stranke, vložena na javnem razpisu SK200 2016, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 26/2016, katerega predmet je bil semenski kapital - lastniški vložek Sklada v hitro rastoča inovativna podjetja v njihovih začetnih fazah razvoja, ne odobri.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožeča stranka pravočasno vložila vlogo, ki je bila formalno popolna in ustrezna, ter v postopku predselekcije pozitivno ocenjena oziroma je presegla predpisan prag točk in se je uvrstila v tretjo fazo postopka: skrbni pregled. Skrbni pregled se je izvedel dne 16. 12. 2016 na sedežu tožeče stranke. Po opravljenem skrbnem pregledu pa se je Sklad odločil investicijo zavrniti v skladu z 9. točko Merila za izbor javnega razpisa SK 200 2016.

3. Zoper izpodbijani sklep vlaga tožeča stranka tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi predlaga, da se izpodbijani sklep nadomesti z novim, s katerim se bo vloga tožeče stranke odobrila, podredno pa, da se sklep odpravi in se zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da je s strani tožene stranke prejela obvestilo o pozitivni oceni z dne 15. 11. 2016, ter da sta se dogovorili za skrbni pregled podjetja dne 16. 12. 2016. Na skrbnem pregledu sta bila prisotna oba družbenika tožeče stranke, vendar nista prejela zapisnika o ogledu, niti nista bila seznanjena s številom prejetih točk. Od njiju niso zahtevali nobenih dokazil, dokumentacije ali izpolnitve kakšnega obrazca. Zato je bil prejem sklepa o neodobritvi vloge zanju popolno presenečenje, še posebej, ker v njem ni navedeno, zakaj je bila investicija tožeče stranke zavrnjena. V sklepu je zgolj navedba 9. točke Merila za izbor javnega razpisa, v kateri je zapisano, da je prag števila točk, nad katerim je odobrena investicija, 60 ali več. Tožeča stranka pa niti ne ve, koliko točk je prejela. Tožena stranka bi v obrazložitvi sklepa morala izrecno navesti število točk, ki jih je prejela tožeča stranka in obrazložiti, zakaj je bila njena vloga zavrnjena. Na navedeno je toženo stranko opozorila v elektronskem sporočilu z dne 23. 12. 2016 in zahtevala vpogled v dokumentacijo. To ji je bilo omogočeno šele po več pozivih dne 18. 1. 2017, vendar pa tudi na ta dan tožena stranka ni imela pripravljene dokumentacije in tožeči stranki ni bil omogočen vpogled v sklep komisije o neodobritvi vloge in zapisnik o doseženem številu točk v predselekciji, prav tako ni mogla izvedeti kateri vlagatelji so prejeli sredstva in koliko točk so zbrali. Predstavnica tožene stranke jim je nato sporočila, da je glavni razlog za zavrnitev ta, da je tožeča stranka prisotna le na slovenskem trgu, da 65% njenega dohodka prihaja od enega poslovnega subjekta, da ima podjetje nevalidirano prodajno strategijo in nezadosten fokus ekipe, saj imata družbenika v lasti še druga podjetja. Predstavnica jima je nato izročila kopijo Poročila o izvedenem skrbnem pregledu, ki pa ni vseboval datuma in podpisov oseb, ki so pregled opravljale. Poročilu je bil priložen še obrazec meril za ocenjevanje, iz katerega je razvidno, da sta tožečo stranko ocenila zgolj 2 člana komisije namesto predpisanih treh. Iz poročila pa izhaja, da je tožeča stranka bila ocenjena s 63 oziroma 65 točkami, kar zadostuje pogojem iz 9. točke Meril za ocenjevanje, zato bi Sklad moral njeno vlogo odobriti.

4. Tožeča stranka v tožbi še navaja, da dejstvo, da imata družbenika v lasti še druga podjetja, ne more biti razlog za zavrnitev vloge, saj so vsa njuna podjetja uspešna in se v njih 100% angažirata, zato so očitki o izgubi „fokusa“ neutemeljeni. Podjetje ima tudi že pripravljeno strategijo širitve na tuji trg, saj prav za to potrebujejo investicijski kapital.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je tožeča stranka prestala dve izmed treh faz postopka, kjer je bila pozitivno ocenjena, to pa ji je zagotovilo zgolj vstop v tretjo fazo postopka: skrbni pregled. Iz 9. točke Meril za izbor razpisne dokumentacije jasno izhaja, da lahko Sklad kljub pozitivno ocenjeni vlogi le-to zavrne na podlagi podatkov, ki jih pridobi med skrbnim pregledom podjetja, 9. točka med drugim določa tudi, da Sklad vlogo zavrne, če v podjetju pride do sprememb podjetniške ekipe. Tožeča stranka v tretji fazi niti ni izpolnila vprašalnika, ampak ga je praznega posredovala nazaj toženi stranki. Po opravljenem skrbnem pregledu je tožena stranka sestavila Poročilo o skrbnem pregledu, s katerim je bila tožeča stranka seznanjena. V fazi skrbnega pregleda Sklad podjetij ni ocenjeval na podlagi točk, zato tožeča stranka z njimi ni mogla biti seznanjena. Točkovanje v predselekciji pa je bilo javno obelodanjeno osebam, ki so na predselekciji predstavile podjetje. Vpogled v dokumentacijo je bil tožeči stranki omogočen takoj po novoletnih praznikih in dopustih. V času vpogleda pa še niso bili znani končni podatki, kdo so prejemniki sredstev, ti so kasneje bili javno objavljeni na spletni strani Sklada. Glede dokumentov, za katere tožeča stranka navaja, da niso vsebovali datuma in podpisa, tožena stranka navaja, da je podatke na podlagi določil pravilnika zakrila. Pravilnik o izvajanju javnih razpisov Sklada namreč ne dovoljuje razkrivanja imen članov komisije. V skladu s pravilnikom vlogo najprej ocenita dva člana komisije, šele, če se njuni oceni razlikujeta, vlogo oceni še tretji član, ki poda končno oceno vloge. Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena iz več razlogov, ki jih je v strnjeni obliki tožeči stranki tudi pisno obrazložila, nato pa vlogo na podlagi 9. točke javnega razpisa zavrnila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče se strinja s trditvijo tožeče stranke, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedeno zgolj, da se je Sklad odločil vlogo zavrniti v skladu z 9. točko Meril za izbor, ta zaključek Sklada pa ni obrazložen.

8. Tožeča stranka izpodbija sklep, izdan na podlagi Javnega razpisa SK200 2016, s katerim je tožena stranka odločila, da se ne odobri njena vloga za dodelitev državne pomoči. Odločanje v zadevah, kot je obravnavana, je odločanje o javno pravni stvari in ne o pravici stranke, zato je presoja zakonitosti izpodbijanega akta, kot se je sodna praksa že večkrat izrekla (tako sodba Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011), zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih razlogov za ocenitev. V skladu s 4. členom ZUP se smiselno uporablja upravni postopek. To pa pomeni, da mora sklep poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člen ZUP). Sklad pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedel niti števila točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, niti ni obrazložil ključnih poudarkov, ki so vplivali, da tožeča stranka ni uspešno prestala skrbnega pregleda (podobno sodna praksa Upravnega sodišča III U 385/2009). Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti. Tožena stranka s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti (tako tudi sodba Upravnega sodišča II U 147/2013 z dne 12. 6. 2013).

9. Po obrazloženem je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev, in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

11. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

18.07.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 535/2019-9
• UPRS sodba I U 1575/2013
• UPRS Sodba I U 266/2020-18