UPRS Sodba II U 374/2017-11

Jedro

Tožnica tako v pritožbi kot v tožbi zgoraj navedeno odločitev izpodbija s pavšalno trditvijo, da ji je dohodnina previsoko odmerjena. Te trditve tožnica ne konkretizira, sodišče pa ji glede na podatke spisa ne pritrjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 2015 v znesku 2.083,48 EUR. Razlika med tem zneskom in med letom plačanimi akontacijami dohodnine znaša 462,17 EUR, kar mora tožnica skupaj z zneskom 149,28 EUR, ki je bil tožnici dne 1. 6. 2016 vrnjen na podlagi informativnega izračuna dohodnine, torej skupno znesek 611,45 EUR, plačati v v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je bila tožnici na podlagi informativnega izračuna dohodnine za leto 2015 št. DT-01-66145 z dne 31. 3. 2016 vrnjena dohodnina v znesku 149,28 EUR. Tožnica je nato pravočasno dne 27. 7. 2016 vložila napoved za odmero dohodnine. Davčni organ je preveril navedbe zavezanke in na podlagi njenih in svojih podatkov tožnici odmeril dohodnino za leto 2015 v znesku 2.083,48 EUR. Pri odmeri dohodnine so bili upoštevani tožničini dohodki, prispevki in stroški v skladu s 45. členom ZDoh-2, po katerem lahko zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini in pod pogoji ter do višine določene v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri tem je bil upoštevan tudi odbitek davka plačanega v tujini na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki jo ima Slovenija sklenjeno z Avstrijo. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila zavezanki na podlagi sestavljenega in odpremljenega informativnega izračuna dohodnine vrnjena plačana akontacija dohodnine, ki je presegla odmerjeno dohodnino, zato mora zavezanka doplačati razliko v skupni višini 611,45 EUR.

3. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za finance pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnica je v pritožbi uveljavljala, da ji je bila dohodnina odmerjena previsoko oziroma da ji je bil v doplačilo naložen previsok znesek. Drugostopni organ je preveril izračun odmerjene in v doplačilo naložene dohodnine v izpodbijani odločbi in pri tem ni ugotovil nepravilnosti. Ker tožnica svojega ugovora ni dodatno pojasnila, je bi ta kot neutemeljen zavrnjen.

4. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da se pritožuje nad preveliko odmerjeno dohodnino za leto 2015. Kot razlog navaja, da njene slovenske sodelavke pri istem podjetju z isto plačo niso imele doplačila. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogov, navedenih v obrazložitvi upravnih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni neutemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

8. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS tožnici odmerila dohodnino za leto 2015 na podlagi svojih podatkov in podatkov davčne zavezanke (drugi odstavek 274. člena ZDavP-2) o dohodkih in prispevkih v Republiki Sloveniji in v tujini. Pri tem je davčni organ upošteval zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, kar je tožnica uveljavljala v skladu s 45. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ter plačane akontacije davka v Republiki Sloveniji in davek plačan v tujini.

9. Tožnica tako v pritožbi kot v tožbi zgoraj navedeno odločitev izpodbija s pavšalno trditvijo, da ji je dohodnina previsoko odmerjena. Te trditve tožnica ne konkretizira, sodišče pa ji glede na podatke spisa ne pritrjuje. Kot rečeno je bila izpodbijana odločitev izdana na podlagi podatkov davčne zavezanke in davčnega organa, pri odmeri pa so bile pravilno upoštevane določbe ZDoh-2. Letna davčna osnova je bila ugotovljena na podlagi določbe 109. člena ZDoh-2, upoštevana je bila splošna davčna olajšava (111. člen ZDoh-2) ter stroški prehrane med delom in prevoza na delo, dohodnina pa odmerjena v skladu z lestvico iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2. V skladu s 123. členom ZDoh-2 je bila upoštevana med letom plačana akontacija dohodnine ter odbitek davka plačanega v tujini.

10. Tožnica zgoraj navedeno odločitev v tožbi le pavšalno in neargumentirano izpodbija in s tem pravilnosti te odločitve ne more ovreči. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

17.07.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2017/2019-8
• UPRS Sodba II U 139/2017-10
• UPRS Sodba II U 345/2017-9