<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 378/2016-17

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:II.U.378.2016.17
Evidenčna številka:UP00023333
Datum odločbe:17.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Nevenka Đebi (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Edvard Ermenc
Področje:GRADBENIŠTVO - KOMUNALNA DEJAVNOST
Institut:odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost

Jedro

Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikoma obračunala komunalni prispevek za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. ..., na zemljišču parcelne številke 9/3 za rušitev in novogradnjo stanovanjskega objekta v višini 4.409,93 EUR (točka 1 izreka). Navedeni znesek sta tožnika dolžna plačati na transakcijski račun Mestne občine Ptuj (točka 2 izreka) v 24. mesečnih obrokih, pri čemer sta prvi obrok v višini 183,91 EUR dolžna poravnati v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, ostalih 23. obrokov v višini 183,74 EUR pa zapade v plačilo z zadnjim dnem v vsakem naslednjem mesecu (točka 3 izreka). Plačilo prvega obroka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (točka 4 izreka), potrdilo o plačanem komunalnem prispevku pa izda Mestna občina Ptuj po plačilu komunalnega prispevka (točka 5 izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se predmetno zemljišče po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj nahaja na območju urejanja prostora v naselju k.o. ... ter da sta za poseg v prostor tožnika dolžna plačati komunalni prispevek za rušitev in novogradnjo stanovanjskega objekta. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da odmerjeni komunalni prispevek temelji na določbah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju Odlok) ter da so bili pri izračunu višine upoštevani lokacija rušitve in novogradnje, cene opremljanja zemljišča za gradnjo in neto tlorisna površina rušitve in novogradnje. Navedeno je še, da se parcela 9/3 v izračunu ne upošteva, saj je na njej obstoječi objekt in se smatra, da je za to parcelo komunalni prispevek že poravnan.

3. Organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil in v razlogih navedel, da se tožnika neutemeljeno sklicujeta na določbo 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), ki za primer spreminjanja neto tlorisne površine objekta ali za spremembo namembnosti ureja odmero komunalnega prispevka kot pozitivno razliko med komunalnim prispevkom pred spremembo in komunalnim prispevkom po spremembi. Pojasnjuje, da v primeru tožnikov ne gre niti za povečanje neto tlorisne površine objekta, niti za spremembo namembnosti, saj tožnika gradita popolnoma nov stanovanjski objekt. Situacijo, na katero se sklicujeta tožnika, ureja 16. člen Odloka, ki predvideva nadomestne gradnje. Ker pa se v predmetni zadevi načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem delu parcele, kot stoji obstoječa stanovanjska stavba, ki je v projektni dokumentaciji predvidena za rušitev, in ker rušitev obstoječe stanovanjske stavbe na predmetni parceli ni pogoj za postavitev nove stanovanjske stavbe, načrtovana stanovanjska stavba ne predstavlja nadomestne gradnje. Glede na navedeno organ druge stopnje zaključuje, da sta tožnika v skladu z 80. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) zavezanca za plačilo komunalnega prispevka kot investitorja objekta, ki se bo kot novozgrajeni objekt na novo priključil na komunalno opremo. V zvezi z izračunom komunalnega prispevka pa organ druge stopnje ugotavlja, da je izračun pravilen in da je komunalni prispevek pravilno izračunan le v delu, ki se nanaša na neto površino tlorisa, ne pa tudi za samo parcelo, za katero se upošteva, da je komunalni prispevek že poravnan. Prav tako je organ prve stopnje pravilno upošteval rušitev dela gospodarskega poslopja, ki se lokacijsko prekriva z novogradnjo.

4. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi predlagata obračun komunalnega prispevka upoštevaje razliko stanovanjskih površin med obstoječo stanovanjsko stavbo in novo stanovanjsko stavbo. Pri tem se sklicujeta na točko 7.3 prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGO-1) . Navajata, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena za odstranitev dotrajane stanovanjske hiše in gradnjo nove stanovanjske hiše na istem zemljišču parcele. Lokacija nove stanovanjske stavbe je določena v neposredni bližini obstoječe stanovanjske stavbe, ki je neprimerna za rekonstrukcijo. Ne strinjata se s trditvijo tožene stranke, da rušitev obstoječe stanovanjske stavbe ne vpliva na gradnjo nove stanovanjske stavbe, in pojasnjujeta, da se bo nova stanovanjska stavba priključila na obstoječo komunalno opremo na isti lokaciji ob predhodni odstranitvi priključkov iz obstoječe stanovanjske stavbe in da nove stanovanjske stavbe ne bo mogoče uporabljati, dokler se ne izvedejo preklopi gospodarske javne infrastrukture iz obstoječe stanovanjske stavbe. Da gre v resnici za nadomeščanje dotrajanje stanovanjske hiše, pa je po mnenju tožnikov razvidno tudi iz slik objekta in dejstva, da gre za isto lokacijo z odmikom nove stanovanjske stavbe od stare stanovanjske stavbe, ki je bil pogojevan s strani A. ter zaradi požarne varnosti.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah, podanih v drugostopenjski odločbi, in se zavzema za zavrnitev tožbe. Navaja, da določba 16. člena Odloka ureja situacijo nadomestne gradnje, ki je veljavni ZGO-1 več ne ureja, je pa še vedno urejena v 123. členu prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007, v nadaljevanju ZGO-1B). Ponovno pojasnjuje, da se načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem delu parcele kot obstoječa stanovanjska stavba, ki je predvidena za rušitev, in sicer se obstoječa stanovanjska stavba nahaja na severnem delu parcele, nova pa na južnem delu. Ker se novi objekt ne gradi na mestu prej odstranjenega objekta in ker se lahko obstoječi objekt, kot navajata tudi tožnika, odstrani šele po izgradnji novega objekta, ne gre za gradnjo, ki bi v skladu z Odlokom predstavljala gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta. Pri tem tožena stranka opozarja, da Odlok pojma nadomestne gradnje ne uporablja, temveč tolmači nadomestno gradnjo skladno z ZGO-1B. Glede uporabe priključkov obstoječe komunalne infrastrukture, tožena stranka poudarja, da morebitna uporaba obstoječih priključkov za odločitev, ali gre za nadomestno gradnjo, ni relevantna. Iz projektne dokumentacije in iz navedb tožečih strank jasno izhaja, da se bo novozgrajeni objekt na novo priključil na komunalno opremo, kar pomeni, da sta tožnika v skladu z 80. členom ZPNačrt kot investitorja zavezana za plačilo komunalnega prispevka. Tožena stranka pa na koncu še pojasnjuje, da je posredno uporaba obstoječih priključkov upoštevana z uporabo tretjega odstavka 16. člena Odloka, na podlagi katerega je bil tožnikoma komunalni prispevek obračunan samo za neto tlorisno površino novega objekta, ki se na novo priključuje na javno komunalno infrastrukturo, saj se smatra, da je komunalni prispevek za parcelo že poravnan.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sporno, ali načrtovana stanovanjska stavba predstavlja nadomestno gradnjo in bi zato zanjo moral biti odmerjen komunalni prispevek upoštevaje razliko stanovanjskih površin med obstoječo stanovanjsko stavbo in novo stanovanjsko stavbo.

8. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je bil izpodbijani prvostopenjski akt izdan dne 13. 7. 2016, zato se v predmetni zadevi uporabljajo določbe ZGO-1.

9. Tožnika sta vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja dne 30. 6. 2016, to je po uveljavitvi ZGO-1B, ki je pojem nadomestne gradnje v 7.3 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 črtal. Navedeni zakon tako od 15. 4. 2008 dalje kot obliko gradnje pozna le še gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev objekta. Zaradi prostorskih izvedbenih aktov, ki kljub tej spremembi še vedno uporabljajo pojem nadomestne gradnje, je zakonodajalec v prehodni določbi prvega odstavka 123. člena ZGO-1B določil, kako naj se ta pojem razlaga. Po navedenem določilu se z dnem začetka uporabe tega zakona za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

10. Po mnenju sodišča je navedena določba jasna: nadomestne objekte je mogoče graditi le tako, da se obstoječi objekt odstrani in na njegovem mestu zgradi nov objekt, ki pa mora izpolnjevati še dva nadaljnja pogoja, in sicer njegova velikost in namembnost morata biti enaka kot pri odstranjenem objektu. Navedeno potrjuje tudi obširna sodna praksa (prim. sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 421/2011 z dne 8. 12. 2011, sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 861/2011 z dne 2. 2. 2012, sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 2210/2011 z dne 31. 5. 2011).

11. V zgoraj navedenem smislu je potrebno razlagati tudi 16. člen Odloka, ki predvideva izračun komunalnega prispevka kot razliko med novim in starim stanjem objekta le v primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd). Izračun komunalnega prispevka kot razliko med novim in starim stanjem objekta je tako mogoče uporabiti le v primeru gradnje „novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta“, kar ob upoštevanju 123. člena ZGO-1B pomeni, da se mora obstoječi objekt najprej odstraniti in nato na mestu poprej odstranjenega objekta postaviti nov objekt.

12. Kot ugotavlja sodišče po vpogledu v upravne spise, se bo nova stanovanjska stavba, ki se bo gradila, nahajala na južnem delu parcele, obstoječa stanovanjska stavba, ki je predvidena za odstranitev, pa se nahaja na severnem delu parcele. Na isti parceli se med obstoječo in novo stanovanjsko stavbo nahaja tudi gospodarski objekt - hlev, katerega manjši del je prav tako predviden za odstranitev, preostanek gospodarskega objekta pa bo ostal nespremenjen. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru načrtovana stanovanjska stavba ne predstavlja t.i. nadomestne gradnje v smislu 123. člena ZGO-1B. Ne gre namreč za tovrstno gradnjo stanovanjske hiše, ki bi na istem mestu in v enaki velikosti nadomeščala obstoječo stanovanjsko hišo, ki bi bila po predloženi vodilni mapi projektne dokumentacije predvidena za rušenje. Navedb tožnikov, da je lokacija nove stanovanjske stavbe določena v neposredni bližini obstoječe stanovanjske stavbe, ki je neprimerna za rekonstrukcijo, zato ni mogoče upoštevati, saj določba 123. člena ZGO-1B zahteva gradnjo na istem mestu in ne zgolj v neposredni bližini obstoječe stanovanjske stavbe.

13. Ker posledično ne gre za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta, kot tudi ne za katero od ostalih situacij, ki jih ureja 16. člen Odloka (sprememba namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta ali sprememb obstoječega objekta z nadzidavo, dozidavo ali rekonstrukcijo), tudi ni mogoča odmera komunalnega prispevka kot razlika stanovanjskih površin med obstoječo stanovanjsko stavbo in novo stanovanjsko stavbo.

14. Neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe, da gre za nadomestno gradnjo, ker se bo nova stanovanjska stavba priključila na obstoječo komunalno opremo na isti lokaciji ob predhodni odstranitvi priključkov iz obstoječe stanovanjske stavbe in da nove stanovanjske stavbe ne bo mogoče uporabljati, dokler se ne izvedejo preklopi gospodarske javne infrastrukture iz obstoječe stanovanjske stavbe, ter da je bil odmik nove stanovanjske stavbe pogojevan s strani A. in zaradi požarne varnosti.

15. V zvezi s tem sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka (prim. sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1546/2013 z dne 9. 1. 2014). Višina obveznosti plačila komunalnega prispevka se lahko v skladu s 16. členom Odloka zniža le, če gre za katero izmed situacij, ki jih navedena določba izrecno našteva, za kar pa v predmetni zadevi, kot je sodišče že obrazložilo, ne gre.

16. Iz vodilne dokumentacije projektne mape izhaja, da se bo novo zgrajena stanovanjska stavba na novo priključila na komunalno opremo. Tako iz projektne dokumentacije izhaja, da se bo na vogalu obstoječega gospodarskega objekta namestil nov tipski vodomerni jašek z vodomerno uro, od koder se bo izvedel interni priključek do nove predvidene stanovanjske stavbe. Prav tako se bo izvedel nov interni telekomov priključek, nov interni priključek iz obstoječe priključne merilne omarice s podzemnim kablom NYY-J-4x35mm² in nova mala komunalna čistilna naprava.

17. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da sta tožnika v skladu z 80. členom ZPNačrt zavezanca za plačilo komunalnega prispevka kot investitorja novo zgrajenega objekta, ki se bo tudi na novo priključil na komunalno opremo.

18. Sodišče na koncu še dodaja, da je bil tožnikoma komunalni prispevek pravilno obračunan le za neto tlorisno površino novega objekta, ki se na novo priključuje na javno komunalno infrastrukturo, saj v skladu s tretjim odstavkom 16. člena Odloka šteje, da je komunalni prispevek za parcelo že poravnan.

19. Po povedanem je sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

20. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

21. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (2007) - ZGO-1B - člen 123, 123/1
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 2, 2/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMTMw