UPRS Sodba I U 1962/2017-8

Jedro

Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.

Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločbi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-2826/9967/2016 (3102) z dne 22. 4. 2017 in Župana Mestne občine Ljubljana, št. 3523-6/2017-166 z dne 19. 7. 2017 se odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je v 1. točki izreka tožniku na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dodelil 375 točk ter ga uvrstil na 1068 mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem; ter v 2. točki izreka odločil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in razdelitve, stanovanja zagotovljena upravičencem, ki so dosegli vključno 625 točk. V obrazložitvi je navedel, da je odločal o vlogi prosilca, ki izpolnjuje splošne pogoje določene v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik). V zvezi z razpisnimi pogoji pa navaja, da je dodelil prosilcu 190 točk pri postavki 1.3. udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja; 15 točk pri postavki 3.1.2. neprimerna površina stanovanja - od 4 m² do 8 m² na družinskega člana; 30 točk v zvezi s številom članov gospodinjstva, postavka 5.1. število mladoletnih otrok; 80 točk pri presoji zdravstvenih razmer, postavka 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok (število otrok); 60 točk za družino z manjšim številom zaposlenih, pri postavki 11.1. družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali noben član gospodinjstva.

2. Drugostopenjski organ je pritožbi tožnika delno ugodil (I. točka izreka) ter 1. točko izreka prvostopne odločbe odpravil, ostali dve točki izreka pa pustil nespremenjeni v veljavi (II. točka izreka); ugotovil, da tožniku pripada 525 točk (III. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je pojem "ožjega družinskega člana" ključnega pomena za pravilno odločitev v primeru kandidiranja na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Iz 11. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) izhaja, da je bistveno, da mora med prosilcem in ostalimi člani obstajati zakonska dolžnost preživljanja. V konkretnem primeru je prosilec otrok, kar pomeni, da sta ožja družinska člana njegova starša, ker prosilec do sestre in polbrata nima dolžnosti preživljanja. Prosilčevo gospodinjstvo je torej tričlansko. Meni pa, da je utemeljen ugovor pri postavki 2.1. - bivanje v neprimernem stanovanju in je vlagatelju dodelil 50 točk ter pri postavki 8.1.2. - udeleženec razpisa ni star več kot trideset let vlagatelju dodelil še 100 točk. Ugovore v zvezi s postavkami 4.2. - stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča, 5.1. - število mladoletnih otrok, 8.1.1. - družina z najmanj enim otrokom, v kateri noben od staršev ni star več kot petintrideset let, 9.1. - družina s tremi ali več mladoletnimi otroci, 10.1. - invalidnost otroka, ki ima zmerno težjo, ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno pri pristojni komisiji, število otrok, ter 19.1. - stalnost bivanja, pa je v zvezi z opredelitvijo ožjih družinskih članov, zavrnil.

3. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z materialnopravnim naziranjem toženke, ki se nanaša na termin "ožji družinski člani", ki ga izpeljuje iz 11. člena SZ-1. Toženka dolžnost preživljanja pojmuje zelo ozko, saj zakon govori o otrocih oseb lastnikov oziroma smiselno najemnika. Meni, da k družinskim članom sodita tudi polbrat in sestra, ki sta mladoletna in živita skupaj s prosilcem. Toženka ne pojasni, zakaj tožnika v tem smislu obravnava diskriminatorno v primerjavi z drugimi polnoletnimi prosilci. Stališče toženke je togo in neživljenjsko ter tudi materialnopravno zmotno in v nasprotju z Ustavo RS, ki v 53. členu določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Že SZ-1 se v 11. členu sklicuje na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem se kot družina šteje življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Temu konceptu sledi tudi Zakon o prijavi prebivališča (ZZPreb-1), ki kot gospodinjstvo šteje skupino posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zadovoljevanje skupnih potreb (hrana, stanovanje, šolanje otrok). Toženka je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča zmotno ugotovila dejansko stanje glede števila članov tožnikovega gospodinjstva, ki ga je zmotno štela kot tričlansko. Tudi iz potrdila o gospodinjski evidenci, ter odločb CSD izhaja, da je tožnikova družinska skupnost petčlanska. Država pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva družinsko skupnost tožnika, v kateri je pet članov. Izpodbijana odločba je nepravilna pri postavki 5.1., ko tožniku dodeli 30 točk namesto 90, pri 9.1. ter 10.1.. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno tudi pri postavki 4.2. - stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča, saj je vhod v stanovanje res lahko skozi klet, lahko pa tudi neposredno iz dvorišča. Predlaga odpravo izpodbijanih odločb in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo izpodbija tožbene ugovore tožnika in vztraja pri svoji razlagi termina "ožji družinski člani". Sklicuje se na 87. člen SZ-1 ter določbe Pravilnika. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je toženka presojala vlogo mladoletnega tožnika, ki jo je ta podal na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

7. Sporno v obravnavani zadevi je, da je toženka pri vrednotenju tožnikove vloge po posameznih postavkah štela, da je tožnikovo gospodinjstvo tričlansko glede na definicijo "ožjega družinskega člana" iz 11. člena SZ-1. Po tej določbi so ožji družinski člani po tem zakonu zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.

8. Tožnik ugovarja napačnemu materialnopravnemu izhodišču in zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju glede števila članov, ker toženka mladoletnega polbrata in sestro ne šteje za družinskega člana, dejansko pa ta dva živita skupaj s prosilcem. Sodišče ugovoru sledi in meni, da je toženka pri presoji spornih postavk 5.1., 9.1. in 10.1. napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.

9. Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden. Postavka 5 se glasi "število članov gospodinjstva" ter določa v 5.1., da se za vsakega mladoletnega otroka dodeli 30 točk. Za pravilno presojo te postavke so bistveni člani gospodinjstva in ne "ožji družinski člani", kot to opredeljuje 11. člen SZ-1. V Pojasnilu za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev je pri točki 5.1. navedeno, da se upošteva število članov gospodinjstva, razvidnih iz ustreznega potrdila. Toženka odreka relevantnost odločbi Centra za socialno delo št. 1231-224/2014-11/2 z dne 14. 6. 2016, iz katere izhaja, da je tožnikova družinska skupnost petčlanska, ker je bila vložnica za izdajo te odločbe pri Centru za socialno delo mati tožnika in ne tožnik sam. Tožnikova vloga je bila glede na Pojasnilo nepopolna, ter bi morala zato toženka od tožnika zahtevati dopolnitev. Kolikor pa tega toženka od tožnika ni zahtevala, bi morala njegovo vlogo obravnavati v skladu z besedilom sporne postavke in ugotavljati "število članov gospodinjstva", ki ga kot pravni status opredeljuje ZZPreb-1 in ne določbe razpisa preoblikovati in brati, kot da se zahteva ugotavljanje števila ožjih družinskih članov po definiciji iz 11. člena SZ-1.

10. Postavki 9.1. in 10.1. se obe nanašata na "družino" (- družina z večjim številom otrok - najmanj trije otroci; - invalidi in družina z invalidnim članom, točkuje se družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težje ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno po pristojni komisiji). Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina lahko širši pojem od pojma "ožji družinski člani". Pojem družine opredeljuje 2. člen ZZZDR in določa, da je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.

11. Tožnik ugovarja tudi postavki 4.2. - stanovanje z vhodom neposredno iz dvorišča, pri čemer opisuje, da živi v kletnem stanovanju, da pa je vhod v stanovanje lahko skozi klet, lahko pa tudi neposredno iz dvorišča. Sodišče glede na dejstvo, da gre za kletno stanovanje, ugovora, da se vstopa v to stanovanje tudi neposredno iz dvorišča (stanovanje, ki je v kleti) ne razume v smeri, da je vhod v tožnikovo stanovanje mogoč neposredno z dvorišča. Pojmovno naj bi bilo namreč to mogoče le v pritličnem stanovanju. Kolikor pa bo tožnik pri tem ugovoru vztrajal, pa sodišče meni, da ima toženka prav, da bi moral izkazati vhod neposredno iz dvorišča, kot pogoj razume toženka.

12. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka sledi stališču sodišča, ki se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava, kot ga je sodišče pojasnilo pri uporabi spornih postavk javnega razpisa, ki vsebujejo pravni pojem "gospodinjstva" in "družine". Kot že zgoraj rečeno, gre za pravne pojme, ki jih SZ-1 za potrebe uporabe zakona ni podal, torej bi bila toženka dolžna uporabiti določbe zakonov, ki kot krovni zakoni določajo sporne definicije.

13. Ker je bilo v navedeni zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, sta odločbi organov nezakoniti. Sodišče ju je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

14. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1354/2019-20
• UPRS Sodba I U 864/2020-37
• UPRS Sodba I U 1761/2017-12