UPRS Sodba I U 2378/2017-12

Jedro

Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe.

Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33006-1620/2017/4 z dne 23. 5. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je v izpodbijani odločbi zavrnil zahtevek tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč za navedene GERK-e, pridelke, površine, poškodovanost in opredeljen izpad dohodka. V obrazložitvi je navedel, da je odločal na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (ZUOPPSKP), ki določa sredstva pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016, sredstva pa predstavljajo državno pomoč. O višini sredstev pomoči za odpravo posledic odloča na podlagi podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od Uprave RS za zaščito in reševanje. Višina pomoči se izračuna v skladu s 16. členom ZUOPPSKP in točko 5.4 Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu s spremembami, ki je bil sprejet na seji vlade (Program). Tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev, skladno z 18. in drugim odstavkom 16. člena ZUOPPSKP. Ugotavlja, da je vsota zavarovalnine za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016, ki jo je prejel znašala 61.698,90 EUR, kar presega znesek izračunanih upravičenih stroškov za GERK-e za najmanj 60 % končne ocene škode, to je v višini 8.920,21 EUR.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Zavrača ugovore, da bi moral upoštevati višino škode, kot jo je tožnik navedel na predtiskanem obrazcu ter dodanem GERK-u ... V zvezi z dokazili, da je višina škode drugačna, kot je ugotovljena in določena v Programu, kot izhaja iz dopisa Uprave državne komisije z dne 31. 5. 2017 in KGZ A., glede na določbe ZUOPPSKP in Programa ne more upoštevati. Tožnik izpolnjuje pogoj iz 4. alineje drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP, zaradi česar mu pravica do pomoči ne pripada. Prejel je zavarovalnino v višini 61.698,90 EUR, upravičeni stroški v izpodbijani odločbi pa so ugotovljeni v višini 8.920,21 EUR, zaradi česar zavarovalna vsota presega 80 oziroma 90 % upravičenih stroškov. Neupoštevna pa je navedba, da bi pri vsoti izplačane zavarovalnine bilo treba upoštevati le tisti del plačila, ki je izplačan zaradi pozebe. V drugem kot v petem odstavku 16. člena ZUOPPSKP je določeno, da se upošteva zavarovalnina za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu oziroma zavarovanje kmetijske proizvodnje.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, saj je ugotovil napačne stopnje poškodovanosti GERK-ov tožnika, napačen izpad dohodka in napačno ugotovil znesek upravičenih stroškov. Tožniku je zaradi pozebe škoda nastala na vseh GERK-ih, kot je uveljavljal v predtisku. Izpodbijanja odločba tudi ne ustreza vsebini Programa, niti ne ustreza dejanskemu stanju na kmetijskih površinah tožnika. Odločbi se sklicujeta na oceno Vlade RS, ki pa ni pravilna. Pri oceni škode, ki so jo opravile Regijske komisije za ocenjevanje škode, ki jo je kot končno oceno potrdila vlada, so bile izpuščene nekatere kulture, posamezni GERK-i in nekatere katastrske občine, kljub temu, da Program v točki 4.1 navaja, na katerih kulturah se priznava škoda. Strokovno mnenje KGZ A. z dne 18. 5. 2017 je ugotovilo pomanjkljivosti s strani komisij za ocenjevanje škode ter predlagalo spremembo ocen. Tudi na GERK-ih v k.o. ... za jabolka na 75 % in ne 50 %. Nadalje je nato Uprava RS za zaščito in reševanje, Regijska komisija, strokovno mnenje KGZ A. potrdila in podala nove ocene o škodi. S to oceno je Regijska komisija določila stopnjo poškodovanosti za jabolka v k.o. ... na 75 %, v k.o. ...s pa 85 % ter predlagala dopolnitev končne ocene poškodovanosti. Za GERK-e tožnika bo mogoče ugotoviti škodo s sodnim izvedencem in cenilcem kmetijske stroke. Tožnik ni nikoli prejel s strani zavarovalnice 61.698,90 EUR, ampak je prejel 26.255,00 EUR, kot je razvidno iz potrdila o nakazilu z dne 23. 6. 2016, kar pa ne presega ne 80 % ali 90 % upravičenih stroškov. Nadalje je bistveno upoštevati le tisti del, ki je bil plačan zaradi pozebe. Tudi ta del ne presega 80 oziroma 90 % upravičenih stroškov. S tem sta organa kršila 16. in 18. člen ZUOPPSKP. Da se ta člena nanašata le na pozebo in sneg v sadjarstvu in vinogradništvu, izhaja iz zahtevka za dodelitev pomoči, ki je bil natisnjen s strani upravnega organa prve stopnje na obrazcu in posredovan tožniku, saj je bilo zahtevku treba priložiti potrdilo o plačilu zavarovalnine za primer pozebe in snega v sadovnjaku oziroma vinogradu in ne za vso škodo. Z izpodbijanima odločbama tudi ni pojasnjeno, kako sta organa upoštevala oziroma izračunala izpad dohodka in upravičen strošek za posamezni GERK, zato odločbi nista ustrezno obrazloženi in ju ni mogoče preizkusiti. Le sklicujeta se na predpise, pri čemer pa ne pojasnita katere konkretne parametre v posameznem izračunu sta upoštevali. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe, glede sporne višine zavarovalnine pa predlaga, da sodišče pridobi podatek zavarovalnice B. Meni, da je višina zavarovalnine presegla prag, kot je mogoče izplačilo škode v postopku, tudi v primeru, da je tožnik prejel odškodnino le v višini, kot jo navaja. Ugovor o načinu izračuna in višini izpada dohodka je novo dejstvo in tožbena novota. Iz previdnosti pa prilaga izračun iz aplikacije Ajda.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po 10. členu ZUOPPSKP je vlada tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ga predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek). Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu sprejme vlada, v obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP). S programom odprave posledic pozebe škode in snega v sadjarstvu in vinogradništvu se določijo: - sadne vrste ter tisti sadovnjaki in vinogradi, kjer je proizvodnja zaradi posledic pozebe in snega na posameznem GERK-u zmanjšana za več kot 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje, - kmetijska gospodarstva, kjer je nastala škoda v sadjarstvu in vinogradništvu, - način izračuna potrjene škode v sadjarstvu in vinogradništvu v skladu s predpisom, ki ureja izračun potrjene škode v kmetijstvu, - način izračuna višine dodeljenih sredstev v skladu s 14., 15. in 16. členom tega zakona, - ocena o potrebnih sredstvih in - način izplačila sredstev upravičencem (12. člen ZUOPPSKP). Iz citiranih določb torej nedvoumno izhaja, da drugi dokumenti (ne glede na to, da se nanašajo na isti škodni dogodek in da jih je izdal eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine oziroma ocene škode), ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije (iz 11. člena ZUOPPSKP) in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade RS (10., 11. člen ZUOPPSKP) ne morejo predstavljati osnove za določitev škode v obravnavanem primeru.

7. Povedano tudi tako: tožnik dejanskega stanja, ugotovljenega na njegovih površinah, v zvezi s stopnjo prizadetosti zaradi pozebe, s predloženimi dokumenti ne more izpodbiti, niti višja stopnja prizadetosti na njegovih GERK-ih ne more biti predmet dokazovanja v upravnem postopku. Navedeno izhaja iz petega odstavka 25. člena Uredbe 702/2014/EU (glej tudi preambula točko (58)), ki obravnava državne pomoči, tudi pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Določba definira upravičene stroške, ki so povezani s škodo, kot jo je ocenil javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeljuje pomoč, ali zavarovalnico. Glede na povedano, sodišče ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju zavrača.

8. Utemeljeno pa tožnik ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Po navedeni določbi je treba pri določitvi višine sredstev, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, zagotoviti, da vsota izplačanih sredstev iz prve do četrte alineje, ne presega 80 % (oziroma 90 % na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) upravičenih stroškov. Sporno je razumevanje četrte alineje, ki glasi: „izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu“, ki jo toženka razume široko, tožnik pa ugovarja, da bi bilo treba upoštevati v skupni vsoti izplačil le tisti del zavarovalnine, ki je bil izplačan zaradi pozebe. Sodišče soglaša s tožnikom. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj zato organ obrazloži izračun upravičenih stroškov, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel v višini 8.920,21 EUR (14. člen ZUOPPSKP) (sodišče soglaša s tožnikom, da se izpodbijane odločbe v zvezi z izračunom upravičenih stroškov ne da preizkusiti), ter nato pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upošteva le zavarovalnino, ki jo je tožnik dobil zaradi pozebe. Morebitni drugi temelji (škodni dogodki), na podlagi katerih je bila izplačana zavarovalnina, so izven dometa ZUOPPSKP in so za obravnavani primer nerelevantni. Obseg škodnih dogodkov, za katere se je tožnik zavaroval, je bil v diskreciji tožnika, zato mu ostala izplačila po drugih temeljih, za katere je dobil odškodnino, ne morejo iti v breme.

9. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

10. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Datum zadnje spremembe:

30.05.2019

Podobni dokumenti:

• sodba U 84/2008
• VSL Sodba I Cpg 57/2021
• sodba U 61/2003