UPRS Sodba I U 417/2019-6

Jedro

Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP, in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku, v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP.

Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP.

Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožnici naložila, da povrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v znesku 9.250,42 EUR. V obrazložitvi je navedla, da odloča v ponovnem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 830/2016 z dne 12. 6. 2016, ki jo je napotilo, da preveri, ali je upravičenka premoženje, ki ji je bilo dosojeno s pravnomočno sodbo, dejansko tudi dobila. Ugotavlja, da je bilo izplačanih stroškov v skupnem znesku 16.829,89 EUR, od tega je nasprotna stranka plačala 7.579,47 EUR. Tožnica je v postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, delno uspela ter ji je bil dosojen znesek 17.307,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, zato je na podlagi prvega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dolžna povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani in zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke (16.829,69 EUR - 7.579,47 EUR). V dolgotrajnem postopku je preverjala ali je tožnica pridobila dosojeno premoženje. Po pozivih tožnici, njenemu pooblaščencu ter nasprotni stranki je ugotovila, da je tožnica zoper nasprotno stranko vložila izvršbo, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem v Cerknici, zaradi izterjave 29.864,95 EUR s pp, pod opr. št. I 10/2016. V zvezi s tem postopkom so stranke sklenile izvensodno poravnavo dne 26. 2. 2016, iz katere izhaja, da je tretja oseba na fiduciarni račun odvetnika tožnice dne 17. 2. 2016, v imenu dolžnika A.A., nakazala znesek 30.000,00 EUR. V poravnavi je zapisano, da se dolžnik A.A. zaveže poravnati obveznosti do službe za BPP pri Okrožnem sodišču v Krškem. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je prosilka na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1338/2014 zahtevala plačilo 13.208,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2012, znesek 4.099,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2014 in znesek 1.179,67 EUR (pritožbenih stroškov) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2015 dalje do plačila in znesek 11.377,80 EUR po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 3692/2007. Iz navedenega izhaja, da je tožnica v zadevi, za katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobila premoženje, saj je za dosojeni znesek vložila izvršilni predlog. O zahtevanem pa se je izvensodno poravnala in prejela na račun skupaj 30.000,00 EUR. Kakršnikoli izvensodni dogovori o vračilu stroškov iz sredstev BPP med prosilko in tretjim nimajo nobenega vpliva na vračilo sredstev, izplačanih iz namenskih proračunskih sredstev za BPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da ni sporno, da ji je bila odobrena BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper A.A., za uporabnino nepremičnin in pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tudi ni sporen znesek izplačanih sredstev v skupni višini 16.829,89 EUR. Soglaša tudi z materialnopravnim naziranjem toženke, da je delni uspeh ali uspeh v celoti eden od kumulativno določenih pogojev po 48. členu ZBPP, da se od upravičenca terja vračilo plačanih sredstev. Vendar je toženka spregledala, da je stroške dolžna povrniti nasprotna stranka, kot se je zavezala s poravnavo z dne 26. 2. 2016. Dejstvo je, da tožnica ne bi nikoli sklenila poravnave v takšni višini, kolikor se A.A. ne bi zavezal poravnati stroškov, ki so bili izplačani iz sredstev BPP. Ker se je nasprotna stranka zavezala, da bo na račun Okrožnega sodišča v Krškem povrnila vse stroške, ki so bili izplačani iz naslova BPP, bi toženka morala povrnitev stroškov terjati od A.A. oziroma dedičev. Če pa je spregledala, da bi morala zahtevati povračilo stroškov od nasprotne stranke, bi morala upoštevati določbo petega odstavka 48. člena ZBPP, torej bi morala terjati od tožnice samo polovico izplačanih stroškov. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj se toženka ni opredelila oziroma je spregledala, da je tožnica prejela svoje premoženje na podlagi poravnave, sklenjene v izvršilnem postopku. Tožnica torej ni prejela nikakršnih sredstev v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, oziroma bi morala toženka upoštevati 49. člen ZBPP, ki se nanaša na spremenjene okoliščine na strani upravičenca. Toženka bi torej morala upoštevati materialni položaj tožnice. O tem pa se toženka ni opredelila. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, da mora tožnica povrniti Republiki Sloveniji stroške izplačane iz naslova BPP v višini 9.250,42 EUR.

6. Odločitev je oprla na določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki določa, da če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Tožnica pripoznava, da ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev tožbe zoper A.A. za uporabnino nepremičnin in za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Torej, kot izhaja iz obrazložitve sklepa, za postopke, ki so se vodili pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod P 3692/2007 in P 1338/2014. Na podlagi sodbe P 1338/2014 z dne 9. 3. 2015, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1972/2015 z dne 2. 9. 2015, je bila tožnici prisojena na podlagi njenega dajatvenega zahtevka glavnica v znesku 17.307,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenih datumov in pravdni stroški. S svojim tožbenim zahtevkom je tožnica delno uspela.

7. Tožnica pa ugovarja, da svojega premoženja ni prejela v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, ampak da je sredstva prejela v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Cerknici, ki se je vodil pod I 10/2017, v katerem je sklenila izvensodno poravnavo. Taki razlagi v zvezi s sporno okoliščino, ki je pravno relevantna glede na prvi odstavek 48. člena ZBPP in jo je izpostavilo sodišče v sodbi I U 830/2016 z dne 12. 7. 2016, ko je napotilo toženko, da razišče okoliščino "dejanske pridobitve premoženja na podlagi uspeha (ali delnega) v postopku za katerega je pridobil upravičenec BPP", pa sodišče ne more slediti. Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor torej, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Že iz razlage sistematike obeh postopkov, ko le uspešnemu pravdnemu postopku lahko sledi izvršilni (ob pogoju neprostovoljne izpolnitve s strani dolžnika), sodišče ne sledi tožnici, da se je izgubila vzročna zveza med pridobitvijo premoženja na podlagi kot je bilo dosojeno s pravnomočno sodbo. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je posledično zato tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP.

8. Tožnica tudi neutemeljeno ugovarja, da bi morala toženka stroške postopka izterjati od toženca iz pravdnega postopka, ker se je ta v izvensodni poravnavi zavezal poravnati stroške oziroma obveznost do službe za BPP. Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP. Obveznost izhaja torej na podlagi samega zakona in bremeni tožnico. Kolikor pa meni, da se je s sklenitvijo izvensodne poravnave obveznost do plačila celotnega zneska odobrene BPP prevalila na toženca iz pravdnega postopka in stranko sodne poravnave, bo lahko po plačilu sporni znesek izterjala od sopodpisnika poravnave. Ne more pa s sklenitvijo poravnave, pri kateri upnica Republika Slovenija ni sodelovala, le-to obvezati, da terjatev izterja od drugega dolžnika kot je tožnica.

9. Neutemeljeno tožnica tudi meni, da bi morala toženka na podlagi dejstva sklenjene poravnave uporabiti peti odstavek 48. člena ZBPP in od tožnice terjati le polovico stroškov. Že zgoraj je sodišče namreč pojasnilo, da šteje, da je tožnica pridobila premoženje v postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, torej na podlagi sodb pravdnega sodišča. Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranke svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

30.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 22738/2017
• UPRS Sodba II U 417/2019-9
• UPRS Sodba I U 371/2020-6