UPRS Sodba I U 1770/2017-15

Jedro

Ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.

Dejstvo, da organ predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.

Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep A. d.d. z dne 20. 3. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. A. je z izpodbijanim sklepom dovolil obnovo postopka št. 1041833-O (8780/2015-KMI). V obrazložitvi navaja, da predlaga obnovo postopka v skladu z določbami prve in devete točke 260. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP), ker je dne 10. 3. 2017 zvedel za nova dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločitve, če bi zanje vedel tekom rednega postopka oziroma je obnovo postopka zahtevala stranka, ki ji tekom rednega postopka ni bila dana možnost stranske udeležbe. Organ je 4. 1. 2016 tožniku izdal soglasje za priključitev objekta. Dne 7. 3. 2017 pa so solastniki nepremičnine A.A., B.B. in C.C., preko katere bi potekala priključitev na javno elektro energetsko omrežje (točka priključitve), zahtevali obnovo postopka, ker jim v postopku izdaje soglasja organ ni priznal stranske udeležbe. Opozorili so tudi na občinski podrobni prostorski načrt MOL (v nadaljevanju OPPN MOL), na podlagi katerega majhna stavba ne sme imeti samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. MOL je v dopisu potrdil, da podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte in priloga 4 določajo, da so na območju MOL dopustni samostojni priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture za vse enostavne in nezahtevne objekte, razen za majhno stavbo. Glede na navedeno je izvedel za nova dejstva, ki bi nedvomno pripeljala do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Ker so izpolnjeni zakonski znaki po 1. in 9. točki prvega odstavka 261. člena, je odločil, kot je navedeno v izreku.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil ter v odločbi navedel, da je prvostopenjski organ izdal pravilen sklep o obnovi postopka, vendar je sklep obrazložen z napačnimi razlogi. Pri izdaji soglasja za priključitev je organ prve stopnje vezan na Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju SPDO) ter Energetski zakon (EZ-1). V postopku pridobitve soglasja za priključitev je tožnik predložil pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, v katerem je navedeno, da so po Uredbi o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje nezahtevni objekti "majhne stavbe". Nadalje je v gradbenem dovoljenju zapisano, da je gradnja nezahtevnih objektov v enoti urejanja prostora PS 272, z namensko rabo zemljišč ZS dovoljena. V izdanem gradbenem dovoljenju ni bilo navedeno, da priključitev na javno infrastrukturo ni dovoljena, niti da je dovoljena. V obravnavanem primeru bi bila priključitev objekta v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ki bi moralo biti usklajeno s prostorskimi akti in tako ne dovoljevati priključitve na javno infrastrukturo. Soglaša z razlogovanjem prvostopenjskega organa, da je informacija iz priloge 4 prostorskega akta novo dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja, vendar v postopku še ni bilo znano in bi zagotovo pripeljalo do drugačne odločitve. Soglaša s tem, da v izreku ni navedeno, v kakšnem obsegu se bo postopek obnovil, vendar iz obrazložitve izhaja, da se bo postopek obnovil v celoti, kar zadostuje. Meni tudi, da so solastniki nepremičnine, kjer je točka priključitve, izkazali pravni interes za udeležbo v postopku izdaje soglasja za priključitev. Glede na to, da so obnovo postopka predlagali solastniki po 9. točki, bi lahko organ obnovil postopek le v delu, da bi stranskim udeležencem omogočil udeležbo v postopku. Ker pa so se v vlogi sklicevali na nova dejstva, je bilo potrebno, da je organ obstoj teh dejstev preveril in poslal poizvedbo na MOL, ki je novo dejstvo potrdila. Pri tem ni šlo za mnenje upravnega organa, temveč za posredovanje predpisa. Glede na to, da je organ prve stopnje izvedel za nova dejstva, bi moral obnoviti postopek v celoti iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP (in ne po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP) in šele v ponovljenem postopku vključiti stranske udeležence. Zaradi navedenega je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je ključna napaka, ki bremeni odločitev napačna razlaga pojma novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Iz stališč obeh organov izhaja, da naj bi novo dejstvo predstavljala seznanitev s predpisom MOL, to je OPPN MOL - izvedbeni del in priloga 4. Kot nedvomno izhaja iz ustaljene sodne prakse naknadna seznanitev s predpisom, ki bi ga bilo potrebno uporabiti ob sprejetju odločitve oziroma ob izdaji upravnega akta nikakor ne predstavlja novega dejstva, ki bi utemeljevalo obnovo postopka. Ugotoviti je, da je ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je bilo izdano soglasje za priključitev, ostalo v celoti nespremenjeno tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa in odločbe organa druge stopnje. V zvezi s predpisi MOL, ki bi jih bilo potrebno ob izdaji soglasja uporabiti, bi šlo kvečjemu za ugotovitev o zmotni uporabi materialnega prava. Ta pa ne predstavlja obnovitvenega razloga po 260. členu ZUP. Opozarja pa, da organa napačno tolmačita predpis, na katerega se sklicujeta. Ta določa, da so na območjih ZS tudi za majhne stavbe dopustni samostojni priključki, o čemer zelo nadzorno in nedvoumno priča tudi soglasje Mestne občine Ljubljana št. 3511-791/2017-4-TP z dne 26. 7. 2017. Oba akta pa bremenijo tudi druge kršitve. Ni mogoče razbrati, ali je organ postopal po uradni dolžnosti ali na predlog vlagateljev. Ne soglaša z mnenjem drugostopenjskega organa, da gre za neskladno in s tem nedovoljeno gradnjo. Nepravilno je tudi stališče, da določitev v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi, ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o obnovi. Uveljavlja tudi kršitev načela zaslišanja stranke, ker tožniku ni bila omogočena izjava o predlogu za obnovo postopka. Meni tudi, da vlagatelji obnove niso izkazali pravnega interesa za udeležbo v postopku. Dejstvo je, da soglasje za priključitev določa le tehnične in elektroenergetske pogoje za priključitev na elektroenergetsko omrežje, torej ne daje nobene podlage za poseg v lastninsko pravico ali druge interese vlagateljev. Priključitev na omrežje se ne more izvesti kar na podlagi soglasja za priključitev in tako poseči v interese vlagateljev, temveč je potrebno razmerje z navedenimi osebami predhodno urejati v drugih postopkih (npr. preko sklenitve ustrezne pogodbe ali preko izvedbe ustreznega sodnega postopka za določitev nujne poti proti ustreznemu nadomestilu). To izrecno izhaja tudi iz samega soglasja za priključitev, ki določa, da "zaradi priključitve uporabnikovega objekta na distribucijski sistem ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb". Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in podrejeno vrnitev zadeve organu v nov postopek in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v drugostopenjski odločbi. Meni, da gre pri informaciji v zvezi z dovoljenostjo priključitve za novo dejstvo ter se tudi ne strinja s tožnikom, da napačno tolmači predpis, na katerega se sklicuje. V zvezi s predloženim soglasjem MOL pa meni, da ga ni dovoljeno navajati v smislu 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ocenjuje, da je napačno stališče tožnika, da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, ker se s sklepom o obnovi postopka stranko le seznani z razlogom za obnovo, razmerje med organom in stranko pa se vzpostavi šele z izdajo sklepa o obnovi (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 836/2006).

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je sklep o obnovi postopka - izdaje soglasja za priključitev na sistem električne energije. Tožnik ugovarja, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvami določb postopka.

7. Uvodoma je tožniku pritrditi, da iz izpodbijanega prvostopenjskega sklepa ne izhaja izrecno, ali je izdan po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Iz uvoda bi izhajalo, da je izdan v zvezi s predlogom A.A., B.B. in C.C., enako iz obrazložitve v tretjem odstavku, ko organ preizkuša pravočasnost njihovega predloga, medtem ko v prvem odstavku navaja, da obnavlja postopek po uradni dolžnosti. Drugostopenjski organ se o spornem, kljub ugovoru tožnika ni izjasnil, glede na razloge obrazložitve pa bi izhajalo, da šteje, da gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti.

8. Na podlagi prvega odstavka 261. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka predlaga tako stranka, kot po uradni dolžnosti organ, ki je izdal odločbo. Obnova po uradni dolžnosti se začne le, če to zahteva javni interes. Javni interes pa je interes skupnosti na določenem območju. Lahko, da se javni interes in interes posameznika ujemata, torej vprašanje, ali se je postopek začel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, ne bi bilo relevantno. Vendar navedeno ujemanje interesov po stališču drugostopenjskega organa ni primer v obravnavani zadevi. Glede na obrazložitev, da bi lahko organ prve stopnje obnovil postopek v primeru uvedbe na podlagi predloga, le v delu, da bi stranskim udeležencem omogočil udeležbo v postopku na prvi stopnji, bi bilo razumeti, da meni, da je prvostopenjski organ obnovil postopek po uradni dolžnosti. Na podlagi navedenega, ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.

9. Utemeljeno pa tožnik ugovarja tudi glede podanosti obnovitvenega razloga - 1. točka prvega odstavka 260. člena ZUP. Po oceni obeh organov informacija, ki je bila pridobljena od MOL in se nanaša na vsebino OPPN MOL - izvedbeni del in prilogo 4, pomeni novo dejstvo v smislu 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Z navedenim razlogovanjem sodišče ne soglaša. Pri izdaji soglasja za priključitev organ ni vezan le na SPDO in EZ-1, temveč tudi na druge predpise, ki priključitev dovoljujejo (ali ne). Predpisi so tudi prostorski akti. Prostorski akti, ki urejajo priključitev "majhnih stavb" na območju MOL, so bili tudi v obravnavani zadevi materialno pravo, ki bi ga na podlagi dejstev (tudi vsebine gradbenega dovoljenja), moral organ uporabiti in odločiti na njihovi podlagi o zadevi. Dejstvo, da organ tega predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Taka je tudi ustaljena sodna praksa (X Ips 116/2007 z dne 17. 6. 2010; X Ips 156/2016 z dne 13. 9. 2017).

10. Iz obrazložitve organa prve stopnje bi izhajalo, da je uvedel postopek obnove tudi na podlagi 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Drugostopenjski organ meni, da bi moral prvostopenjski organ uvesti obnovo le na podlagi 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. V zvezi s pravilnostjo razloga po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP je sodišče navedlo razloge v prejšnjem odstavku, zato se v tem opredeljuje do razloga po 9. točki (čeprav ostaja tudi iz obrazložitve organa druge stopnje nejasno, ali je postopek uveden po uradni dolžnosti ali na predlog stranke). Tožnik ugovarja, da predlagatelji obnove niso izkazali pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, ker soglasje za priključitev določa le tehnične in elektroenergetske pogoje za priključitev na elektroenergetsko omrežje in torej ne daje nobene podlage za kakršnekoli posege v lastninsko pravico ali druge interese predlagateljev. Sodišče z navedenim stališčem tožnika ne soglaša. Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini. Tudi kolikor bi bila za dejansko priključitev na določeno točko potrebna še ali pogodba ali celo sodni nepravdni postopek, se bi tudi v tem primeru izhajalo iz točke priključitve, navedene v soglasju za priključitev, ki je na njihovi nepremičnini. Ker torej ne pogodba ne sodni sklep ne moreta samostojno, brez izdanega soglasja za priključitev, ustanoviti (določiti) druge točke priključitve kot je v soglasju, ki je predmet obnove, je po mnenju sodišča izkazan pravni interes predlagateljev za sodelovanje v postopku. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča, ki se nanaša na uporabo določb ZUP pri odločanju o obnovi postopka, pri čemer pa sodišče opozarja, da naj spoštuje tudi druge določbe o obnovi postopka, ki v obravnavanem postopku niso bile upoštevane, čeprav se sodišče do njih ni izrecno opredelilo, ker jih ni štelo za bistvene kršitve določb postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

11. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

12. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Datum zadnje spremembe:

11.05.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2399/2018-12
• VSRS Sklep I Up 125/2015
• Sodba U 934/94-10