UPRS Sklep I U 182/2018-14

Jedro

Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je prejelo tožnikovo tožbo zoper pet izpodbijanih odločb Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer št. DT-4250-0-00088/2016 13-140-01 z dne 17. 6. 2016, DT-4250-10-00092/2016 13-140-01 z dne 12. 8. 2016, DT-4250-1-00094/2016 13-140-01 z dne 14. 9. 2016, DT-4250-1-00096/2016 13-140-01 z dne 6. 10. 2016 in DT-4250-2-00098/2016 13-140-01 z dne 9. 11. 2016. S temi odločbami je prvostopenjski davčni organ tožniku kot družbeniku zasebne družbe, ki je poslovodna oseba, odmeril prispevke za socialno varnost za mesece april, junij, julij, avgust in september 2016, saj tožnik sam ni predložil obračuna in plačal prispevkov skladno s 353. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Drugostopenjski davčni organ je tožnikove pritožbe zoper izpodbijane odločbe po predhodni združitvi postopkov zavrnil z odločbo št. DT-499-22-337/2016-3 z dne 23. 10. 2017.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu.

3. Stvarno pristojnost socialnega sodišča ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), ki opredeljuje socialne spore, za odločanje v katerih je pristojno socialno sodišče. Med takšne socialne spore sodi po izrecni določbi zakona med drugim tudi:

- na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja spor o plačevanju prispevkov za obvezno zavarovanje (točka c) 1. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS-1),

- na področju zdravstvenega zavarovanja spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (točka a) 2. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS-1),

- na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (točka a) 3. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) in

- na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (točka a) 4. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS‑1).

4. Z izpodbijanimi odločbami so bili tožniku za zgoraj cit. mesece odmerjene in v plačilo naložene naslednje obvezne dajatve:

- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zavarovanca in delodajalca), ki jih je treba plačati na podračun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- prispevki za zdravstveno zavarovanje (zavarovanca in delodajalca) ter prispevki delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki jih je treba plačati na podračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

- prispevki za zaposlovanje (zavarovanca in delodajalca), ki jih je treba plačati na podračun državnega proračuna, in

- prispevki za starševsko varstvo (zavarovanca in delodajalca), ki jih je treba plačati na podračun državnega proračuna.

5. Prispevki za socialno varnost oz., za obravnavani primer pravilneje, za socialno zavarovanje, so obvezna dajatev, torej javnopravna denarna obveznost. Upniki oz. imetniki terjatev iz prispevnega dela socialnozavarovalnega razmerja so nosilci socialnih zavarovanj, to sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (prispevki za zavarovanje za brezposelnost in za starševsko varstvo pa so v manjšem delu financirani iz prispevkov iz zavarovanj, zato se stekajo neposredno v državni proračun, iz katerega se financirajo dajatve).¹ Nosilci zavarovanj sami ne pobirajo prispevkov, saj sredstva prejmejo na svoj račun posredno, preko postopkov pobiranja prispevkov, ki jih izvaja davčni organ.²

6. Izpolnjevanje denarnih obveznosti, ki ni prostovoljno, temveč je prisilno, je tudi v primeru javnopravnih obveznosti, enako kot to velja za zasebnopravne denarne obveznosti, sestavljeno iz dveh faz, tj. iz postopka izdajanja izvršilnega naslova in iz postopka prisilne izvršbe na podlagi takšnega izvršilnega naslova. Prisilna izvršba civilnopravnih terjatev se vrši po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju, prisilna izvršba davčnih obveznosti, med katere poleg davkov štejejo tudi prispevki za obvezno pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevki za zaposlovanje in starševsko varstvo, pa se opravlja na podlagi tretjega dela ZDavP-2, ki ureja pravila davčne izvršbe. Sodno varstvo v zadevah davčne izvršbe je ob odsotnosti drugačnih določil zagotovljeno v upravnem sporu skladno z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Faza izdajanja izvršilnega naslova za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje pa je z vidika pravilnega razumevanja vlog različnih subjektov, ki v njej odigrajo različne vloge, nekoliko bolj kompleksna. Kot obrazloženo zgoraj, je na aktivni strani upnik iz takšnega prispevnega razmerja nosilec posameznega socialnega zavarovanja, na pasivni strani pa je dolžnik bodisi zavarovanec, bodisi delodajalec (kolikor gre za obveznosti na podlagi delovnega razmerja), bodisi drug zavezanec (izplačevalec dohodka, itd.). Vendar pa se v prispevnopravnem razmerju odnos ne vzpostavi zgolj med nosilcem zavarovanja in dolžnikom, temveč se v ta odnos po določitvi zavarovalne podlage, torej temelja obveznosti, na podlagi zakona „vrine“ še davčni organ, ki namesto nosilca zavarovanja skrbi za odmero obveznosti po višini in zbiranje prispevkov. Nosilci socialnih zavarovanj namreč ugotavljajo lastnost zavarovane osebe in imajo torej vse podatke o zavarovancih in zavezancih za plačilo prispevkov, po drugi strani pa je naloga davčnega organa zbirati in izterjati dolgovane prispevke, ki se pobirajo centralizirano, integrirano, v izogib trošenju resursov posameznih organov, ki bi pobirali vsak svoje prispevke.³ Domneva se, da je davčni organ za to bolje usposobljen in bo nalogo učinkoviteje opravil⁴, zato je racionalna enotna pristojnost za pobiranje prispevkov⁵. Tako to nalogo vrši Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), ki ima za to potrebna kadrovska in druga sredstva, pravne podlage za takšno pobiranje prispevkov pa so v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) kot krovnem zakonu v 15. členu, poleg tega pa še v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju eksplicitno v 159. členu in v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1) v 13. členu ter v Zakonu o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) v 17. členu v zvezi z 2. členom. Izvršilni naslov v smislu pravnega akta, iz katerega izhaja obveznost plačila po temelju in izračun plačila po višini, je v primeru prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti na strani dolžnikov obračun prispevkov oz. davčnih odtegljajev po 352. členu ZDavP-2 oz. odmerna odločba upravnega organa.

8. Vendar pa samo dejstvo, da je za pobiranje prispevkov v smislu zgoraj navedenega kot neke vrste pomočnik pristojen FURS, po presoji sodišča ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki je kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Treba je namreč upoštevati, da so vse zgoraj navedene pravne podlage v ZPSV, ZPIZ-2, ZSDP-1 in ZFU, ki vzpostavljajo vlogo FURS v tej upniško-dolžniškem razmerju, procesnopravne in urejajo vprašanja postopka pobiranja davkov. Ne morejo pa ti postopkovni aspekti spreminjati vsebine oziroma pravne narave pravic in obveznosti, o katerih se v teh postopkih odloča; pravna narava teh pravic in obveznosti pa je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično pa je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče⁶, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča⁷, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov (načelo pospešitve postopka, načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, načelo tožniku prijaznega postopka, primat odločanja v polni jurisdikciji, idr.)⁸.

9. V nasprotnem primeru in v situaciji, kakršna je razvidna iz dosedanje sodne prakse, namreč spore zaradi plačila prispevkov za socialno zavarovanje, kakršen je tudi v tej zadevi obravnavani spor, rešuje naslovno sodišče, FURS in drugostopenjski davčni organ pa pravne pouke strankam podajata kot tudi sicer, tj. z napotilom na upravni spor, medtem ko določila o socialnem sporu zaradi plačevanja prispevkov iz točke c) 1. alinee, točke a) 2. alinee, točke a) 3. alinee in točke a) 4. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS‑1 ostajajo mrtva črka na papirju. Nenazadnje je treba upoštevati tudi specializacijo socialnih sodnikov, ki imajo potrebno znanje s področja prava socialne varnosti in poznavanje materialnopravne ureditve s tega področja, ki je izrazito kompleksna in obširna.

10. Glede na vse zgoraj navedeno to sodišče dosedanji sodni praksi ne sledi in sodi, da bi bilo treba tožnikovo tožbo zoper izpodbijane odločbe, ki so bile skladno z zakonom izdane v davčnem postopku, obravnavati v postopku socialnega spora pred socialnim sodiščem in da samo ni stvarno pristojno, zato se je, na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki je na podlagi točke c) 1. alinee, točke a) 2. alinee, točke a) 3. alinee in točke a) 4. alinee prvega odstavka 7. člena ZDSS‑1 stvarno pristojno za reševanje predmetnega spora.

11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 3. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, skladno s sklepom z dne 2. 4. 2019, ki je bil izdan v predmetni zadevi.

-------------------------------
¹ Povzeto po Strban, dr. Grega, Vpliv neplačila prispevkov na obseg pravic iz socialnega zavarovanja, Pravosodni bilten, 2/2010, Ministrstvo za pravosodje, str. 145-161.
² Povzeto po Papež, Marijan, et al., Novi veliki komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 s področja obveznega in poklicnega zavarovanja, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2014, komentar k členu 158.
³ Strban, dr. Grega, Vpliv neplačila prispevkov na obseg pravic iz socialnega zavarovanja, Pravosodni bilten, 2/2010, Ministrstvo za pravosodje, str. 148 in 149.
⁴ Strban, dr. Grega, Vpliv neplačila prispevkov na obseg pravic iz socialnega zavarovanja, Pravosodni bilten, 2/2010, Ministrstvo za pravosodje, str. 149.
⁵ Papež, Marijan, et al., Novi veliki komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 s področja obveznega in poklicnega zavarovanja, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2014, komentar k členu 159.
⁶ Tako tudi Cvetko, dr. Aleksej, et al., Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 62, 65, 67.
⁷ Ude, dr. Lojze, et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 174, 175.
⁸ Kresal Šoltes, mag. Katarina, Pristojnosti sodišče in posebnosti postopka v socialnih sporih, št. 1/2004, str. 171-179.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 70/2018
• UPRS Sklep I U 1466/2017-12
• UPRS Sodba I U 1623/2020-20, enako tudi ,