UPRS Sodba II U 306/2016-12

Jedro

Sklicevanje zgolj na podatke iz AJPES-a ne zadostuje za odločitev o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest, ta obveznost se mora ugotavljati na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, kot to določa Uredba 651/2014.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-68/2016/4 z dne 4. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za sofinanciranje projekta „Nakup tehnologije za zagon novega izdelka“ po sklopu A. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila vlogo na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017 (v nadaljevanju javni razpis), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 21/16 z dne 18. 3. 2016, Ob-1710/16, št. 26/16 z dne 8. 4. 2016, Ob-1869/16 in št. 28/16 z dne 15. 4. 2016, Ob-1934/16. Tožeča stranka je na poziv tožene stranke svojo vlogo še ustrezno dopolnila, in sicer s pravilno izpolnjenim, datiranim, podpisanim in žigosanim Razpisnim obrazcem 3a z navedeno stopnjo izobrazbe ter z obrazložitvijo in specifikacijo postavke E predračuna podjetja A. d.o.o.,.... Strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa je ugotovila, da je vloga tožeče stranke prispela pravočasno in je bila pravilno označena, vendar pa gre za neupravičenega vlagatelja, kot izhaja iz 6. točke poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije. Ugotovljeno je namreč bilo, da ima vlagatelj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo sklenjeno veljavno pogodbo št. C1536-11S960623 z dne 28. 9. 2011 o sofinanciranju projekta „Posodobitev tehnološke opreme“, s katero se je zavezal, da bo ustvaril dve novi delovni mesti povezani z investicijo in ohranil delovna mesta na upravičenem območju zakona vsaj 3 leta šteto od datuma po zaključku investicije, t.j. 27. 10. 2011.

2. V sklepu se ugotavlja, da iz evidenc AJPES-a sledi, da je imel vlagatelj dne 31. 12. 2011 v podjetju 1,49 zaposlena, dne 31. 12. 2012 dva zaposlena, dne 31. 12. 2013 dva zaposlena in dne 31. 12. 2014 dva zaposlena. V skladu z določili pogodbe bi moral imeti vlagatelj 31. 12. 2014 najmanj 3,49 zaposlenih, iz podatkov AJPES-a pa sledi, da je imel v treh letih povprečno zaposlena dva delavca. Na osnovi navedenega ministrstvo zaključuje, da vlagatelj ni izpolnil pogodbenih obveznosti po zgoraj navedeni pogodbi, in je nato na podlagi prvega odstavka poglavja 6 razpisne dokumentacije „Zavrnitev vlog“, vlogo tožeče stranke zavrnilo.

3. Tožeča stranka v vloženi tožbi ugotavlja, da je ugotovitev tožene stranke, da ni izpolnila pogodbenih obveznosti, zmotna. Pojasnjuje, da je svoje obveznosti iz zgoraj citirane pogodbe v celoti izpolnila in v dokaz navaja in prilaga pogodbi o zaposlitvi za delavca A.A. z dne 1. 9. 2011 in B.B. z dne 1. 9. 2011. Prav tako za oba prilaga potrdila o prijavi in plačilne liste. Pri tem dodaja, da jo je tožena stranka dne 22. 9. 2015 z dopisom pozvala na izpolnitev obveznosti po navedeni pogodbi, na katerega je odgovorila z dopisom z dne 29. 9. 2015, v katerem je tudi pojasnila, da je svoje obveznosti po tej pogodbi izpolnila. Meni, da je s tem, ko tožena stranka na pojasnila in poslano dokumentacijo ni reagirala, izkazano, da je svoje obveznosti v skladu s pogodbo izpolnila. Glede na navedeno sodišču primarno predlaga, da izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi in vlogi tožeče stranke na javni razpis ugodi, podredno pa, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da predmet tega upravnega spora ni izpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožeče stranke, ki jih ima iz pogodbe C1536-11S960623, ampak izpolnjevanje pogojev predmetnega javnega razpisa. Pojasnjuje, da šesti odstavek razpisne dokumentacije javnega razpisa določa, da do sredstev na tem javnem razpisu ni upravičeno podjetje, ki so mu bila odobrena sredstva na 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 7. javnem razpisu in ni izpolnilo ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede zaposlitev. Navaja, da četrti odstavek poglavja 3.1. razpisne dokumentacije določa, da objavljena vprašanja in odgovori veljajo kot dopolnitev razpisne dokumentacije. V zvezi s tem pojasnjuje, da je dvakrat odgovorila na vprašanje, kaj zanjo pomeni izpolnjevanje pogodbenih obveznosti glede zaposlitev, ki izhajajo iz pogodb, ki so jih potencialni prijavitelji na javni razpis sklenili v letih 2010 in 2015, odgovora pa sta bila objavljena na spletni strani tožene stranke pod št. 25 in 32. Tožeča stranka je tudi podpisala izjavo, da je prebrala in razumela ter se strinja z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ter da je prebrala, razumela in se strinja z vsebino vprašanj in odgovorov, objavljenih na spletni strani tožene stranke, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.

5. Glede pogodbe C1536-11S960623 tožena stranka pojasnjuje, da je bila pravna podlaga za odločanje o izpolnjevanju pogojev Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljevanju Uredba 651/2014), ki v 5. členu Priloge 1 določa, da število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), t.j. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Dikcija navedenega člena je popolnoma enaka dikciji 5. člena Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgust 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (v nadaljevanju Uredba (ES) 800/2008), ki je veljala od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2013 in je bila pravna osnova za dodeljevanje državnih pomoči na javnem razpisu, na podlagi katerega je bila sklenjena citirana pogodba. Tožena stranka navaja, da je tožeča stranka AJPES-u poslala podatke o številu zaposlenih na podlagi opravljenih ur, iz katerih je razvidno, da je imela tožeča stranka 31. 12. 2011 1,49 zaposlenih, dne 31. 12. 2012 dva zaposlena, dne 31. 12. 2013 dva zaposlena in dne 31. 12. 2014 dva zaposlena, v skladu z določili pogodbe pa bi morala imeti 31. 12. 2014 najmanj 3,49 zaposlenih ter da iz navedenega sledi, da zaposleni pri tožeči stranki niso delali polni delovni čas ali pa sploh niso delali.

6. Tožena stranka nadalje še pojasnjuje, da je sicer res, da je tožeča stranka poslala končno poročilo dne 29. 9. 2015, vendar pa je le-to poslala eno leto prepozno in na izrecno zahtevo tožene stranke. Pritrjuje tožeči stranki, da je v navedenem poročilu sicer res pojasnila, da je pri pošiljanju podatkov AJPES-u prišlo do napake, ki jo je storila sama, da pa tožeči stranki ne verjame, da je zaposlitve prvič realizirala septembra 2011. Iz priloženih plačilnih list za september 2011 je namreč razvidno, da imata oba zaposlena ostanke dopusta, in sicer B.B. 160 ur, A.A. pa 144 ur, čeprav naj bi pogodbo sklenila šele 1. 9. 2011. Prav tako iz priloženega potrdila o opravljenem usposabljanju za A.A. izhaja, da mu je bilo le-to podeljeno dne 18. 1. 2010. Glede na navedeno tožena stranka meni, da sta bila zaposlena že prej. Tožeča stranka pri tem dodaja, da je bil način preverjanja pogodbenih obveznosti iz prejšnjih razpisov tožeči stranki jasen, ter da dejstvo, da na poslano poročilo tožeče stranke ni reagirala, še ne pomeni, da je le-ta svoje pogodbene obveznosti izpolnila. Pojasnjuje, da je pri odločanju o vlogi uporabila, podatke, ki jih je tožeča stranka sama poslala AJPES-u in ki so javni, če pa je tožeča stranka menila, da ti niso točni, bi morala toženo stranko na napako opozoriti ali jo popraviti.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017 za projekt „Nakup tehnologije za zagon novega izdelka“, objavljen v Uradnem listu RS št. 21/2016, št. 26/2016 in 28/2016.

9. Razpisna dokumentacija določa, da do sredstev na tem javnem razpisu ni upravičeno podjetje, ki so mu bila odobrena sredstva na 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 7. javnem razpisu in ni izpolnilo ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede zaposlitev.

10. Določbe glede ugotavljanja števila zaposlenih vsebuje Uredba 651/2014, s katero je bila nadomeščena njena predhodnica Uredba (ES) 800/2008. Ta v 5. členu priloge 1 določa, da število zaposlenih ustreza številu LDE, to je številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev, se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo: delojemalci; osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni; lastniki - upravljavci in partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja. Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

11. To so zavezujoče določbe Uredbe 651/2014 po predmetnem javnem razpisu, zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določila z objavljenimi vprašanji in odgovori dopolnjene razpisne dokumentacije. Če so ta v nasprotju z določili Uredbe 651/2014, jih pri odločanju ni mogoče uporabiti.

12. Izpolnjevanje obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest se torej ugotavlja na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, pri čemer število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE). V izpodbijanem sklepu se ugotavljanje števila zaposlenih zreducira na prevzemanje podatkov iz evidenc AJPES-a o opravljenih delovnih urah. Ta podatek pa ne pomeni števila zaposlenih za polni delovni čas.

13. Res se po določbi 6. člena Priloge 1 Uredbe 651/2014 podatki (tudi o številu zaposlenih) določajo na podlagi računovodskih izkazov. Na podlagi računovodskih izkazov je torej treba ugotoviti število LDE, to je število zaposlenih za polni delovni čas, za to pa ne zadoščajo podatki AJPES-a o opravljenih delovnih urah. V izpodbijanem sklepu ni o tem nobenih ugotovitev.

14. Pri tem sodišče še izpostavlja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo prihaja v nasprotje sama s seboj, ko po eni strani poudarja, da je pravna podlaga za odločanje o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest Uredba 651/2014, po drugi strani pa pojasnjuje, da je pri odločanju uporabila podatke iz AJPES-a. Prav tako po eni strani pojasnjuje, da je pri odločanju uporabila podatke, ki jih je tožeča stranka sama poslala AJPES-u in da bi jo tožeča stranka, če je menila, da ti niso točni, morala na to opozoriti, po drugi strani pa pritrjuje tožeči stranki, da ji je ta v končnem poročilu z dne 29. 9. 2015 res pojasnila, da je pri pošiljanju podatkov AJPES-u prišlo do napake.

15. V odgovoru na tožbo tožena stranka še dodatno pojasnjuje, zakaj tožeči stranki ne verjame, da je zaposlitve prvič realizirala septembra 2011 (navaja ostanek dopusta na plačilnih listih za september 2011 za B.B. in A.A. ter potrdilo o opravljenem usposabljanju za A.A. z datumom 18. 1. 2010), navedenega pa v samem sklepu sploh ne omenja. Iz sklepa in podatkov v spisu tako ne izhaja, da bi tožena stranka pri odločanju o (ne)izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest upoštevala tudi te ugotovitve oziroma, da bi jih tekom postopka vsaj ugotavljala in preverjala. Kot že rečeno in kot pojasnjuje tudi sama, je odločitev o tem, ali je tožeča stranka izpolnila obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest, oprla le na podatke iz AJPES-a, na pojasnila tožeče stranke, ki jih je ta posredovala toženi stranki v dopisu z dne 29. 9. 2015 pa nikoli ni niti odgovorila, kar priznava tudi sama.

16. Ker po mnenju sodišča sklicevanje zgolj na podatke iz AJPES-a ne zadostuje za odločitev o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest po pogodbi C1536-11S960623, temveč bi se morala ta obveznost ugotavljati na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, kot to določa Uredba 651/2014, in ker iz podatkov iz spisa ne izhaja, da bi tožena stranka preverila in ugotavljala sporna dejstva in okoliščine glede realiziranih zaposlitev tožeče stranke (t.j. ostankov dopustov, razvidnih iz plačilnih list, in potrdila o opravljenem usposabljanju pred dejansko sklenitvijo delovnega razmerja), dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno, kar je imelo za posledico, da je bilo napačno ugotovljeno tudi materialno pravo.

17. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

18. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri glede števila zaposlenih, izhajajoč pri tem iz LDE, to pomeni števila zaposlenih za polni delovni čas, in v zadevi ponovno odločiti.

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti ter ostala navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

08.04.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1075/2018-10
• UPRS Sodba I U 1335/2020-10
• UPRS Sodba I U 2019/2020-12