<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 305/2016-37

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.305.2016.37
Evidenčna številka:UP00018112
Datum odločbe:12.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Jasna Šegan
Področje:JAVNI RAZPISI
Institut:javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnitev pogodbene obveznosti - število zaposlenih - vštetje opravljenih delovnih ur

Jedro

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 uporablja kratico LDE - Letne delovne enote - to je število zaposlenih za polni delovni čas, ki so v obravnavanem obdobju delali za podjetje oziroma v imenu podjetja. Za odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta se ne všteva v LDE.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-89/2016/2 z dne 4. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je ministrstvo zavrnilo tožnikovo vlogo, vloženo na Javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 21/16 z dne 18. 3. 2016, št. 26/16 z dne 8. 4. 2016 in 28/16 z dne 15. 4. 2016, za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 za projekt "Medicinski turizem v Pomurju" po sklopu A razpisa. Strokovna komisija za izvedbo Javnega razpisa je ugotovila, da je vloga tožeče stranke prispela pravočasno in je bila pravilno označena, vendar pa gre za neupravičenega vlagatelja, kot izhaja iz 6. točke poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije. Ugotovljeno je namreč bilo, da ima vlagatelj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisani dve veljavni pogodbi. Pogodbo št. C1536-10S960618 je dne 16. 7. 2010 sklenilo podjetje A. d.o.o. (katerega 100 % lastnik je vlagatelj) z nekdanjo službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje projekta „Prenova poslovnih prostorov z nakupom opreme“, na podlagi katere je bilo dolžno do 31. 10. 2011 zaposliti enega delavca in novo stanje zaposlitev obdržati tri leta po končanju projekta. A. d.o.o. je s sklepom št. Srg 2013/48992 Okrožnega sodišča v Murski Soboti dne 27. 11. 2013 spremenila firmo v B. d.o.o.. Vlagatelj je z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v imenu podjetja C. d.o.o. (katere 100 % lastnik je) z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo sklenil še pogodbo št. C2130-13P960008 z dne 21. 10. 2013 za sofinanciranje projekta "Razvoj med-spa storitev v Pomurju", s katero se je obvezal do 31. 12. 2014 zaposliti tri delavce in novo stanje zaposlitev obdržati tri leta po končanju projekta.

2. Iz navedenega izhaja, da podjetje C. d.o.o. in A. d.o.o. (sedaj B. d.o.o.) ustrezata definiciji povezanih podjetij, kot jih določa 3. točka 3. člena Priloge 1 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (v nadaljevanju Uredba 651/2014) z dne 17. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, ki določa, da se kot povezana podjetja obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih. Izpodbijani sklep se sklicuje tudi na 6. člen Priloge 1 Uredbe 651/2014, ki ureja določanje podatkov o podjetju.

3. V sklepu se ugotavlja, da iz evidenc AJPES-a sledi, da je imel vlagatelj dne 31. 12. 2011 v podjetju B. d.o.o. dva zaposlena, dne 31. 12. 2012 dva zaposlena, dne 31. 12. 2013 1,57 zaposlenih in dne 31. 12. 2014 0,80 zaposlenih. V skladu z določili pogodbe bi moral imeti vlagatelj 31. 12. 2014 najmanj tri zaposlene, iz podatkov AJPES-a pa sledi, da je imel v treh letih povprečno zaposlena 1,46 delavca.

4. V podjetju C. d.o.o. je imel vlagatelj 31. 12. 2014 enega zaposlenega in 31. 12. 2015 3,15 zaposlene. V skladu z določili pogodbe bi moral imeti vlagatelj 31. 12. 2014 najmanj 4,15 zaposlenih, iz podatkov AJPES-a pa sledi, da je imel zaposlenih 3,15 delavcev. Na osnovi navedenega ministrstvo zaključuje, da vlagatelj ni izpolnil pogodbenih obveznosti po zgoraj navedenih pogodbah, in je nato s sklicevanjem na prvi odstavek poglavja 6 razpisne dokumentacije - zavrnitev vlog, vlogo tožeče stranke zavrnilo.

5. Tožeča stranka v vloženi tožbi izpodbijanemu sklepu očita nejasnost in pomanjkljivost obrazložitve tako, da se ga zaradi tega ne da preizkusiti. V izpodbijanem aktu tožena stranka navaja pogodbene obveznosti iz pogodb št. C1536-10S960618 in št. C2130-13P960008, ki jih naj tožeča stranka ne bi izpolnila, pri tem pa ni navedeno, kje v pogodbah so te obveznosti navedene, in niti katere splošne pravne akte je uporabila za presojo ali sta tožeča stranka in družba C.d.o.o. izpolnili svoje pogodbene obveznosti. Ker torej izpodbijani sklep nima za odločitev bistvenih razlogov, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ob tem tožeča stranka dodaja, da tožena stranka ne loči med pravnimi in fizičnimi osebami ter zakonitimi zastopniki in družbeniki pravnih oseb in čeprav je vlagatelj na predmetnem javnem razpisu družba B. d.o.o. navaja, da naj bi imel vlagatelj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisani dve veljavni pogodbi. Navedeno ne drži, saj družba B. d.o.o. ni družbenik družbe C. d.o.o.. Bistvena kršitev določb postopka je po mnenju tožeče stranke podana tudi zato, ker tožena stranka tožeči ni omogočila, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo predmetnega sklepa. Ker tožeči stranki to ni bilo omogočeno, je tožena stranka tudi napačno ugotovila dejansko stanje.

6. Dodaja, da je družba A. d.o.o., ki je dne 27. 11. 2000 spremenila ime firme v B. d.o.o., v letu 2010 uspešno kandidirala na prvem javnem razpisu za sofinanciranje začetnih razvojnih investicij v skladu z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, na osnovi česar je bila dne 16. 7. 2010 med družbo A. d.o.o. in Republiko Slovenijo, Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko sklenjena pogodba št. C1536-10S960618. V 3. členu te pogodbe je bilo določeno, da bo prejemnik v okviru projekta začetne investicije ustvaril eno delovno mesto, A. d.o.o., ki je imela na dan sklenitve pogodbe zaposleno eno osebo, pa je poleg delavke A.A., ki je bila zaposlena v obdobju od 1. 9. 2009 do 24. 10. 2013, zaposlila še delavko B.B., ki je bila zaposlena v času od 1. 10. 2010 do 31. 8. 2013 in delavca C.C., ki je bil zaposlen v obdobju od 24. 9. 2013 do 24. 10. 2013. Glede na to ni jasno, na kakšni podlagi je tožena stranka ugotavljala število delavcev na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014, ko pa je bila dodatna zaposlitev ustvarjena 1. 10. 2010.

7. Družba C. d.o.o. je uspešno kandidirala na Javnem razpisu v letu 2013 in na osnovi tega sklenila pogodbo št. C2130-13P960008 dne 21. 10. 2013. C. d.o.o. v celoti izpolnjuje obveznosti po navedeni pogodbi ter je v skladu z zavezo zaposlila tri nove delavce, pri tem je treba upoštevati, da je ta pogodba še vedno "živa" in da je končni presečni datum ugotavljanja vseh pogojev šele 31. 12. 2017.

8. V nadaljevanju se tožeča stranka sprašuje, na kakšni podlagi je tožena stranka uporabila Uredbo Komisije EU št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, ki je bila sprejeta po podpisu prej navedenih pogodb. Pri tem v izpodbijanem sklepu ni navedeno, na kakšni podlagi je tožena stranka za presojo podatkov o številu zaposlenih uporabila podatke iz AJPES-a. Pri razlagi pogodb je treba izhajati tudi iz dejstva, da je tožeča stranka v razmerju od tožene stranke šibkejša stran.

9. Tožeča stranka pri tem dodaja, da je glede izpolnjevanja pogodbe C1536-10S960618 z dne 16. 7. 2010 že v novembru leta 2015 toženo stranko obvestila o zaključku investicije po tej pogodbi, vendar pa do danes ni dobila nobenega odgovora o tem, ali je v zvezi s tem obveznosti izpolnila ali ne. Tožeča stranka pa je tako šele ob prijavi na ponovni razpis za sofinanciranje začetnih investicij v zavrnitvenem sklepu izvedela, da je njena vloga zavrnjena, ker naj ne bi izpolnila vseh obveznosti po pogodbi iz leta 2010.

10. Tožeča stranka še dodaja, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bo tožena stranka opravila presojo veljavnih zaposlitev na podlagi obračunskih ur iz evidenc AJPES-a, ampak je bilo v pogojih navedeno, da je prijavitelj dolžan predložiti obrazce M1 in M2, iz katerih izhaja obdobje zaposlitev oziroma na podlagi katerih se izkaže realizacija zaposlitev, kar je edino smiselno glede na določilo člena 5 Priloge 1 Uredbe Komisije ES št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 in Uredbe Komisije EU št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, kjer je določeno, da število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), to je številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Da se LDE obračunavajo na podlagi metode obračunskih ur v skladu s sledečim členom omenjenih Uredb, pa tožena stranka nikjer ne pojasni oziroma za to ne poda ustrezne interpretacije ali argumentacije, zato tudi v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da dejansko tožena stranka pri opravi izračunov in presoji veljavnih zaposlitev ni upoštevala začetka teka dobe zaposlitve in celotnega obdobja le-te, kar je tožeča stranka izkazovala s predloženimi obrazci M1. Tožena stranka pa je uporabila metodo obračuna dejanskih ur, ki jih je zaposleni opravil na delovnem mestu, pri tem pa ta ne upošteva časa trajanja bolniških odsotnosti, porodniškega dopusta in podobno. To je v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo. Če bi bila tožeča stranka s tem seznanjena, bi s tega vidika sprejela določene strukturne ukrepe, saj je bil dejansko namen tožeče stranke dosledno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

11. Razen tega pa tožeča stranka še navaja, da je tožena stranka po eni strani uporabila pravila iz Uredbe glede obračunavanja delovnih ur iz računovodskih podatkov oziroma izkazov objavljenih na AJPES-u, po drugi strani pa ni upoštevala pravil Uredbe, ki se nanašajo na uporabo podatkov iz povezanih podjetij in v teh podjetjih skupno opravljenih zaposlitev, kar pa ne more iti na škodo tožeče stranke. Glede na to tožeča stranka sodišču predlaga, da samo pridobi podatke o zaposlitvah za posamezna podjetja v skupini. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek in priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

12. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da predmet tega upravnega spora ni izpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožeče stranke, ki jih ima iz pogodb C1536-10S960618 in C2130-13P960008, ampak izpolnjevanje pogojev predmetnega javnega razpisa. Glede tega četrti odstavek poglavja 3.1. razpisne dokumentacije določa, da objavljena vprašanja in odgovori veljajo kot dopolnitev razpisne dokumentacije. V zvezi s tem je tožena stranka dvakrat odgovorila na vprašanje, kaj zanjo pomeni izpolnjevanje pogodbenih obveznosti glede zaposlitev, ki izhajajo iz pogodb, ki so jih potencialni prijavitelji na javni razpis sklenili v letih 2010 in 2015, odgovora pa sta bila objavljena na spletni strani tožene stranke pod št. 25 in 32. Tožeča stranka je tudi podpisala izjavo, da je prebrala in razumela ter se strinja z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije.

13. Izpolnjevanje pogojev po javnem razpisu se preveri iz celotne vloge, splošno znanih dejstev in podatkov iz javnih evidenc. Poslovno leto se v večini primerov poslovnih subjektov začne 1. 1. in konča 31. 12.. Za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni, je v skladu z 71. členom Zakona o plačilnem prometu pooblaščen AJPES. Poslovni subjekti morajo AJPES-u predložiti podatke iz letnih poročil za državno statistiko oziroma letno poročilo za zagotovitev javnosti. Ker so bila letna poročila o poslovanju tožeče stranke za pretekla leta javno objavljena na spletni strani AJPES-a, tožena stranka ni imela potrebe zahtevati od tožeče stranke dodatnih podatkov, saj so bili le-ti že javno objavljeni. Tožena stranka je v obrazložitvi sklepa jasno zapisala, da je lastnik obeh omenjenih podjetij Č.Č. Navaja, da se je tožeča stranka s tremi različnimi podjetji prijavila na javne razpise tožene stranke in prejela sredstva od nje, zato je pri naštevanju neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti tožena stranka tožečo stranko poimenovala z istim imenovalcem.

14. Glede pogodbe C1536-10S960618 tožena stranka pojasnjuje, da je triletno obdobje, ko je moralo biti delovno mesto zasedeno, od 31. 10. 2011 do 31. 10. 2014. Tožena stranka je res za začetni datum ugotavljanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti uporabila datum 31. 12. 2011, vendar pa bi morala tožeča stranka na ta dan izkazovati že novo stanje zaposlitev v primerjavi z 31. 12. 2010, ko je imela dva zaposlena. Takšen način izračunavanja je bil za tožečo stranko bolj ugoden, saj se ni postavila na stališče, da mora v vseh letih imeti število zaposlenih večje kot začetno stanje, ampak se z upoštevanjem povprečja stanje števila zaposlenih v letih, ko je le-to nižje od pogodbenega, lahko izravna z leti, ko je število zaposlenih višje.

15. Pogodba C2130-13P960008 je glede zaposlitev še natančnejša in določa, da se z njo upravičenec zavezuje, da bo do zaključka investicije, to je najkasneje do 31. 12. 2014 zaposlil tri nove delavce, ki morajo ostati na upravičenem območju zakona vsaj tri leta, šteto od datuma po zaključku investicije, to je v obdobju od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2017. Tožeča stranka bi morala imeti novo številčno stanje zaposlenih celotno navedeno obdobje.

16. V zvezi z uporabo Uredbe 651/2014 tožena stranka pojasnjuje, da je bilo treba pri odločitvi uporabiti to Uredbo, saj Uredba Komisije ES št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 81 Pogodbe, od 31. 12. 2013 ne velja več. Metodologija določanja števila zaposlenih pa je popolnoma enaka v obeh Uredbah.

17. Glede uporabe podatkov objavljenih na AJPES-u tožena stranka navaja, da to niso podatki AJPES-a, ampak podatki, ki jih tožeča stranka sama pošilja AJPES-u v skladu z zakonom in so javni. Obrazec M-1 je namenjen prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju v primeru brezposelnosti s pripadajočim potrdilom o prijavi, obrazec M-2 pa odjavi. Iz teh obrazcev je torej samo razvidno, da je bila določena oseba prijavljena ali odjavljena na določen dan, nikjer pa ni razvidno obdobje, ko je oseba dejansko delala.

18. Glede upoštevanja partnerskih in povezanih podjetij v skladu s 6. členom Priloge 1 Uredbe 651/2014, na kar se sklicuje tožeča stranka v tožbi, pa tožena stranka pojasnjuje, da se kot povezana podjetja obravnavajo podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih. Podjetje C. d.o.o. je registrirano za opravljanje dejavnosti pod šifro S 96.022 - kozmetična in pedikerska dejavnost, podjetje B. d.o.o. pa za dejavnost pod šifro Q 86.220 - specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost. Torej gre za različni dejavnosti. Razen tega je tožena stranka dolžna ustvariti delovna mesta na upravičenem območju, podjetje Č. d.o.o., kjer ima Č.Č. 33,33 % delež, pa opravlja svojo dejavnost v Mariboru, ki ne sodi v upravičeno območje. Podjetje B. d.o.o. javno oglaša svoje ambulante v Ljubljani, Mariboru in Portorožu, torej ravno tako na območjih, ki niso upravičena po tem razpisu. V obdobju dela B.B. in C.C. v podjetju B. d.o.o. se je dejansko zmanjšalo število zaposlenih na osnovi opravljenih delovnih ur z 2 na 0,8, ne glede na to, da so bile omenjene osebe prijavljene v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

19. Pri svojih stališčih obe stranki vztrajata tudi v svojih pripravljalnih vlogah.

20. Tožba je utemeljena.

21. Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017 za projekt "Medicinski turizem v Pomurju", objavljen v Uradnem listu RS št. 21/2016, št. 26/2016 in 28/2016.

22. Razpisna dokumentacija določa, da do sredstev na tem javnem razpisu ni upravičeno podjetje, ki so mu bila odobrena sredstva na 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 7. javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017 in ni izpolnilo ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede zaposlitev.

23. Pritrditi je treba tožeči stranki, da je izpodbijani sklep v obrazložitvi nejasen in nepopolno obrazložen glede ugotovitve, da tožeča stranka v skladu s prej navedeno določbo razpisne dokumentacije ni upravičeno podjetje po tem javnem razpisu in ga zato ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj na tem razpisu je tožeča stranka, to je B. d.o.o.. Ministrstvo v izpodbijanem sklepu uporablja izraz vlagatelj, in za njega navaja, da je po prej izvedenih razpisih za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest v Pomurski regiji že sklenil dve pogodbi. Navedba tožene stranke iz odgovora na tožbo, da je v izpodbijanem sklepu zapisano, da je lastnik omenjenih podjetij Č.Č. ne drži, saj to ime v sklepu sploh ni omenjeno. Do tega bi bilo mogoče priti le s sklepanjem po vpogledu v uradne evidence. Po vpogledu v te evidence in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sicer mogoče ugotoviti, da je sedanja tožeča stranka in prijavitelj na javni razpis, ki je predmet obravnave v tem upravnem sporu, spremenila firmo iz A. d.o.o. v sedanjo, torej B. d.o.o. in gre torej za isti subjekt, ki je dne 16. 7. 2010 sklenil pogodbo št. C2130-13P960008. Jasna, natančna in prepričljiva obrazložitev, kako je tožeča stranka B. d.o.o. povezana s C. d.o.o. in na podlagi česa šteje za povezano podjetje v smislu Uredbe 651/2014 v obrazložitvi manjka, saj za takšno ugotovitev ne zadošča, da gre za povezavo preko fizične osebe, ampak tudi, da opravlja svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih ali na sosednjih trgih, kot to določa četrti odstavek 3. točke 3. člena priloge I Uredbe 651/2014.

24. Nepopolno in nezadostno pa je obrazložena tudi ugotovitev, da zgoraj navedena podjetja ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti glede ustvarjanja oziroma ohranjanja novih delovnih mest po že na podlagi uspešne prijave na javne razpise sklenjenih pogodbah.

25. Določbe glede ugotavljanja števila zaposlenih vsebuje Uredba 651/2014, s katero je bila nadomeščena njena predhodnica Uredba (ES) 800/2008 in je bila torej v tej zadevi pravilno uporabljena. Ta v 5. členu priloge I določa, da število zaposlenih ustreza številu LDE, to je številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev, se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo: delojemalci; osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni; lastniki - upravljavci in partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja. Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

26. To so zavezujoče določbe Uredbe po predmetnem javnem razpisu, zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določila z objavljenimi vprašanji in odgovori dopolnjene razpisne dokumentacije. Če so ta v nasprotju z določili Uredbe, je pri odločanju ni mogoče uporabiti.

27. Izpolnjevanje obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest se torej ugotavlja na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas in število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE). V izpodbijanem sklepu se ugotavljanje števila zaposlenih zreducira na prevzemanje podatkov iz evidenc AJPES-a o opravljenih delovnih urah. Ta podatek pa ne pomeni števila zaposlenih za polni delovni čas. Kdo sestavlja osebje podjetja je prav tako določeno v 5. členu priloge I Uredbe. Pri tem je tudi določeno, kdo sem ne šteje (vajenci ali študentje), sicer pa je navedeno, da ni všteto trajanje materinskega ali starševskega dopusta. Ostale odsotnosti (kot je npr. bolniški stalež) torej niso izključene.

28. Res se po določbi 6. člena Priloge 1 Uredbe 651/2014 podatki (tudi o številu zaposlenih) določajo na podlagi računovodskih izkazov, pri tem pa je treba najprej jasno ugotoviti ali gre za neodvisno ali povezano podjetje, kar v izpodbijanem sklepu manjka, nato pa število zaposlenih ugotoviti na podlagi števila LDE, to je števila zaposlenih za polni delovni čas. Na podlagi računovodskih izkazov je torej treba ugotoviti število LDE in za to ne zadoščajo podatki AJPES o opravljenih delovnih urah. Pri tem je treba upoštevati, da je sicer trajanje materinskega ali starševskega dopusta izključeno, vendar je v zvezi s tem treba najprej ugotoviti dejansko stanje. V izpodbijanem sklepu ni o tem nobenih ugotovitev.

29. Ker po obrazloženem izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, razen tega pa je bilo v zgoraj navedenem obsegu tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče po 3. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpraviti storjeno kršitev pravil postopka in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri glede obstoja povezanih podjetij in glede števila zaposlenih, izhajajoč pri tem iz LDE, to pomeni, števila zaposlenih za polni delovni čas, pri tem pa ugotoviti tudi razlog in trajanje morebitnih odsotnosti in nato ugotoviti, kako te vplivajo na ugotovitev števila LDE.

30. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

31. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

32. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti ter ostala navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).


Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe - člen 5, 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0OTcy