<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 451/2016-12

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.451.2016.12
Evidenčna številka:UP00016950
Datum odločbe:17.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Melita Ambrož
Področje:GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstranitev objekta

Jedro

Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki kot investitorki neskladne gradnje garaže in opornega zidu, zgrajene na zemljiščih, parc. št. 304/1 in 305, k.o. ..., naloženo, da do 30. 11. 2016 odstrani in na lastne stroške uskladi neskladno gradnjo, tako da odstrani prizidek h garaži velikosti 1,10 m x 2,65 m in zgrajeni del opornega zidu dolžine 4,44 m, merjeno od meje parcele št. 414/7, k.o. ..., ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-566/2006-41 (7113) z dne 28. 5. 2007, izdanem pri UE A. (v nadaljevanju gradbeno dovoljenje z dne 28. 5. 2007), kjer je predvidena gradnja garaže velikosti 10,65 m x 9,60 m in opornega zidu dolžine 16,56 m (1. točka izreka). Tožena stranka je odločila tudi, da se tožečo stranko opozori, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 1. točke izreka začel postopek izvršbe po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka), da se za navedene objekte določijo prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 3. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) in da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. 06122-4104/2013/15 z dne 17. 6. 2014 tožeči stranki kot investitorki neskladne gradnje navedenega garažnega objekta in opornega zidu prepovedala izvajati gradbena dela do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je na podlagi inšpekcijskega pregleda z dne 3. 6. 2016 in poizvedbe na UE A. z dne 7. 6. 2016 ugotovil, da tožeča stranka za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja v predpisanem roku ni zaprosila, zato je tožena stranka skladno s prvim in drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Izpodbijana odločba je bila potrjena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-438/2014/10-MG z dne 15. 9. 2016, s katero je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena. Ministrstvo ob tem pojasnjuje, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je bila odločba o ustavitvi neskladne gradnje tožeči stranki vročena dne 5. 7. 2014, rok za vložitev vloge za spremembo gradbenega dovoljenja pa je potekel dne 5. 8. 2014. Ker tožeča stranka do dne 7. 6. 2016 vloge za spremembo gradbenega dovoljenja ni vložila, so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1. Glede pritožbenih navedb v zvezi z gradnjo po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 ministrstvo pojasnjuje, da bi morala tožeča stranka to zatrjevati v postopku izdaje odločbe z dne 17. 6. 2014, ko se je ugotavljala skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 5. 2007, saj se v predmetnem postopku lahko ugotavlja le, ali je tožeča stranka podala vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. Gradnja po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 se izvaja v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva in pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja, tožeča stranka pa je v predmetnem postopku gradbeno dovoljenje pridobila, vendar gradnja ni potekala v skladu z njim. Tožeča stranka tudi ne zatrjuje, da je grozila neposredna nevarnost pred gradnjo spornih objektov, temveč zgolj, da bo prišlo do plazenja zemljine po njuni odstranitvi.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je gradnja res presegla okvir gradbenega dovoljenja z dne 28. 5. 2007, ker pa je z njo preprečila nevarnost zdrsa zemljine, zaščitila sosednji objekt in preprečila nastanek velike premoženjske škode, predstavlja poseg po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1. Nevarno stanje je obstajalo že pred gradnjo, ko je zemljišče predstavljalo strmo, nestabilno področje, ki je pritiskalo na nižje ležeče stanovanjske stavbe in zemljišča, še bolj izrazito pa se je pokazalo v zgodnji fazi gradnje legalnega garažnega objekta. Sporna objekta sta bila zgrajena prav z namenom preprečitve in odstranitve nevarnosti zdrsa zemlje. V fazi izdaje gradbenega dovoljenja z dne 28. 5. 2007 se to vprašanje sicer ni zastavilo. Svoje trditve tožeča stranka dokazuje s predložitvijo strokovnega poročila sodnega izvedenca za gradbeništvo A.A. z dne 26. 3. 2015. Ker bi tožena stranka, ki se z navedenimi dejstvi ni ukvarjala, morala ugotoviti, da sporna objekta služita kot prepreka proti zdrsu zemljine in da njuna odstranitev zaradi nastanka velike premoženjske škode in ogrožanja življenj ni mogoča, tožeča stranka zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo toženi stranki vrne v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), kar je sodišče v obravnavani zadevi tudi storilo. Upoštevajoč navedeno tudi ni sledilo dokaznim predlogom tožeče stranke za zaslišanje B.B., tožeče stranke in postavitev izvedenca gradbene stroke.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V takem primeru je gradbeni inšpektor dolžan izreči inšpekcijske ukrepe, predvidene s 153. členom ZGO-1.

9. V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena ZGO-1). Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 153. člena ZGO-1). Postopek inšpekcijskih ukrepov iz 153. člena ZGD-1 je torej sestavljen iz dveh faz. V prvi fazi gradbeni inšpektor odredi ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, pri čemer ugotovi obstoj in obseg neskladne gradnje, v drugi fazi pa preverja, ali je bilo spremenjeno gradbeno dovoljenje pridobljeno in če ni bilo, odredi odstranitev neskladne gradnje.

10. Določbe ZGO-1 ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem (četrti odstavek 1. člena ZGO-1).

11. Sodišče ugotavlja, da je bilo v prvi fazi opisanega inšpekcijskega postopka, tj. postopku po prvem odstavku 153. člena ZGO-1, z odločbo z dne 17. 6. 2014 ugotovljeno, da sta garaža in oporni zid na zemljiščih, parc. št. 305 in 304/1 zgrajena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 5. 2007 (pravnomočnim dne 16. 10. 2007), tako da je garažni objekt zgrajen v velikosti 10,70 m x 13,30 m namesto 10,65 m x 9,60 m, oporni zid pa je dolg 21,00 m namesto 16,56 m, zaradi česar objekta v navedenem presežku, neskladnim z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 5. 2007, predstavljata neskladno gradnjo po 12.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Toženi stranki je bilo z odločbo z dne 17. 6. 2014 naloženo tudi, da mora za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaprositi v roku enega meseca po vročitvi te odločbe. Pravilnost in zakonitost odločbe z dne 17. 6. 2014 je potrdilo tudi tukajšnje sodišče s pravnomočno sodbo opr. št. II U 161/2015 z dne 20. 1. 2016.

12. Ker sta bila obstoj in obseg neskladne gradnje pravnomočno ugotovljena že z odločbo z dne 17. 6. 2014, tožena stranka navedb v tej zvezi, kamor sodijo tudi navedbe glede gradnje po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1, ob izdaji izpodbijane odločbe na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 ni bila dolžna upoštevati. V tej drugi fazi postopka je morala tožena stranka preveriti le, če je tožeča stranka ravnala v skladu z navedeno prvo inšpekcijsko odločbo, tj. odločbo z dne 17. 6. 2014, torej če je v določenem roku zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja ali če je bila njena zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena ali zavržena (tako: sodba UPRS opr. št. I U 616/2015 z dne 7. 1. 2016, sodba UPRS opr. št. II U 439/2009 z dne 9. 2. 2011). Glede na jasno zakonsko besedilo mora tožena stranka torej ugotavljati le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno (tako: Sklep VSRS opr. št. X Ips 279/2017 z dne 23. 5. 2018).

13. Ker med strankama ni sporno, da je bila odločba z dne 17. 6. 2014 tožeči stranki vročena dne 5. 7. 2014 in da tožeča stranka vse do dne 7. 6. 2016 vloge za spremembo gradbenega dovoljenja ni podala, sodišče zaključuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče ob tem zgolj pripominja, da gre pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva iz pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja (tako: sodba UPRS opr. št. I U 2221/2011 z dne 30. 8. 2012), kamor garaža za 3 avtomobile v izmerah 10,70 m x 13,30 m in oporni zid pod to garažo dolžine 21,00 m, kot razvidna iz slik v spisovni dokumentaciji in ki sta bila nelegalno zgrajena v okviru obnove stanovanjske hiše, po mnenju sodišča ne sodita. Ob tem je upoštevalo zlasti, da je od njune nelegalne izgradnje v letu 2006 minilo več kot 12 let, pri čemer je tožeča stranka sicer vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za njuno legalizacijo, vendar z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 5. 2007 nista bila legalizirana v celoti, in da tožeča stranka nevarnosti plazenja vse od dne 31. 5. 2006, ko je podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, do podaje pritožbe zoper izpodbijano odločbo dne 12. 7. 2016, torej več kot 10 let, ni zatrjevala.

15. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je skladno četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

16. Organ, ki je izdal odločbo, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi (prvi odstavek 223. člena Zakona o upravnem postopku – ZUP). Sodišče ugotavlja, da je v prvem odstavku izreka izpodbijane odločbe prišlo do napak v številkah v zvezi s št. parcele (304 namesto 304/1). Tožena stranka lahko te napake popravi z izdajo sklepa (drugi odstavek 223. člena ZUP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 1, 1/4, 153, 153/1, 153/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNjgy