UPRS Sodba II U 302/2018-8

Jedro

Aktivna legitimacija za vložitev ugovora v zvezi z nepravilnostmi v postopkih kandidiranja je omejena le na kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v istem postopku kandidiranja (kandidirajo za isto funkcijo).

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila ugovor tožeče stranke, vložen na podlagi 96. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), iz razloga, ker vlagatelj ugovora A.A. ni županski kandidat in tudi ne predstavnik kandidature za župana mestne občine na volitvah 2018 in tako ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja B.B. kot županskega kandidata.

2. Ugotavlja, da je politična stranka A. na mestno volilno komisijo vložila kandidaturo za župana Mestne občine Maribor, kandidat je C.C., predstavnik kandidature pa Č.Č. Ista stranka je vložila tudi listo kandidatov za mestni svet. Na navedeni listi je na tretjem mestu kot kandidat naveden A.A., predstavnik liste kandidatov je Č.Č. Za župana mestne občine kandidira tudi B.B., katerega kot kandidata predlaga politična stranka B., ki je kandidata določila po postopku, določenem z njenimi pravili. Navedenega kandidata tako ni določila skupina volivcev s podpisovanjem.

3. Ugovor zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ureja določba prvega odstavka 96. člena ZLV. Po citirani določbi je aktivno legitimiran za vložitev ugovora vsak kandidat oz. predstavnik kandidature, ki je v istem postopku kandidiranja. Pri tem se tožena stranka sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča RS. Povedano drugače, aktivno legitimiran za vložitev ugovora po določbi prvega odstavka 96. člena ZLV v zvezi s postopkom kandidiranja za župana je lahko le kandidat, ki je tudi sam kandidat za župana ali vsak predstavnik kandidature za župana. To pa pomeni, da ostali volivci in kandidati na listah za mestni svet, mestne četrti ter krajevne skupnosti in predstavniki list kandidatov za mestni svet, mestne četrti ter predstavniki kandidatur za krajevne skupnosti niso aktivno legitimirani za vložitev ugovora zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja za župana mestne občine. Navedeni namreč niso udeleženi v istem postopku kandidiranja.

4. Ugovor v zvezi z nepravočasnim odprtjem transakcijskega računa za volilno kampanijo in v zvezi z nepravilnostmi županskega kandidata pri izbiranju podpisov podpore s strani volivcev pa je neupošteven in neutemeljen, saj kandidature za županskega kandidata B.B. ni določila skupina volivcev, temveč politična stranka. Glede na tako določitev zato v ugovoru zatrjevane nepravilnosti v postopku kandidiranja nimajo nobenega vpliva na postopek določitve kandidata po politični stranki.

5. Pritožnik v vloženi pritožbi navaja, da je odločitev volilne komisije nezakonita in neustavna. Že v ugovoru je pojasnil, da ima vsak volivec aktivno legitimacijo za ugovor pri volitvah župana. To pravico dajeta tako Ustava in tudi Kodeks oz. Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, za katerega je že Ustavno sodišče večkrat navedlo, da so njegova pravila del naše Ustave. To je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v svoji praksi, zato je izpodbijana odločba tudi neskladna s prakso tega sodišča in se pri tem sklicuje na odločitev v zadevi I U 1487/2014. Predlaga, da sodišče izvede javno obravnavo in samo odloči v sporu polne jurisdikcije oz. zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek. V primeru, da se sodišče odloči, da bo samo odločilo o stvari, navaja kršitve, zaradi katerih bi bilo potrebno kandidaturo zavrniti in sicer nepravočasno odprtje posebnega transakcijskega računa, pridobivanje podpisov s ponujanjem podkupnine v zameno za golaž in/ali kavo. V primeru spora polne jurisdikcije predlaga, da sodišče kandidaturo kandidata za župana Mestne občine Maribor B.B. zavrne ali zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da sodišče vrne zadevo v odločanje organu prve stopnje in pri tem naloži organu, da preveri vse očitke o nepravilnosti. Zatrjuje, da je prišlo pri potrjevanju kandidature tudi do kršitev pravil stranke B.

6. Mestna volilna komisija (v nadaljevanju MVK) v odgovoru na pritožbo navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v postopku ugovora zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja za župana Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MOM) na lokalnih volitvah 2018. Postopek kandidiranja je za navedene volitve tekel od dne 3. 9. 2018, ko so pričeli teči roki za izvedbo volilnih opravil, do 18. 10. 2018 do 19. ure, ko so pri pristojni volilni komisiji morale biti vložene vse kandidature za župana. V navedeni fazi postopka je po določbi prvega odstavka 96. člena ZLV aktivno legitimiran za vložitev ugovora vsak kandidat oz. predstavnik kandidature, ne pa vsak volivec, kot zatrjuje pritožba. Po presoji tožene stranke za vložitev takšnega ugovora tudi ni aktivno legitimiran kandidat, ki je na listi kandidatov za mestni svet, ker ne gre za istovrstni kandidacijski postopek. Vložitev navedenega ugovora tudi ni časovno vezana na čas vložitve kandidature, ki se izpodbija, ker je navedeni ugovor v skladu z določbo prvega odstavka 96. člena ZLV mogoče vložiti zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja. Ta pa teče vse do izteka roka za vložitev kandidature pri pristojni volilni komisiji.

7. Sicer pa je bil osrednji razlog za zavrnitev ugovora ta, da je pritožnik vložil ugovor zaradi določitve kandidature s podpisi volivcev, ki naj bi bili zbrani v nasprotju z volilno zakonodajo. Kandidature za kandidata B.B. za župana MOM pa ni vložila skupina volivcev, temveč politična stranka. Glede na način vložitve kandidature je tako ugovor glede nepravilnosti določitve kandidature po skupini volivcev s podpisovanjem brezpredmeten oz. neutemeljen.

8. V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da je prišlo do kršitev pravil s strani stranke B. v postopku kandidiranja, pa tožena stranka pripominja, da obravnavani ugovor v navedeni smeri sploh ni bil vložen in se zaradi tega ta pritožbena izvajanja štejejo kot pritožbena novota.

9. Sicer pa pritožnik meša ugovorni postopek zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja z ugovornim postopkom zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne oz. potrdi in objavi kandidatura oz. lista kandidatov (96.a člen ZLV). Pri lokalnih volitvah 2018 pa MVK še ni izdala nobene odločbe o potrditvi ali zavrnitvi vloženih kandidatur oz. list kandidatov. Predlaga, da sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. V skladu z določbo 96. člena ZLV ima vsak kandidat oz. predstavnik kandidature ali liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za predložitev liste kandidatov. O ugovoru odloči občinska volilna komisija v postopku potrjevanja kandidatur oz. list kandidatov oz. najkasneje v 48 urah od izteka roka za predložitev kandidatur. Po določbi 108. člena ZLV se ugovorni postopek, opredeljen v določbi 96. in 97. člena istega zakona, smiselno uporablja tudi v postopkih določanja kandidatov za župane.

12. V obravnavanem primeru se ugovor pritožnika nanaša na nepravilnosti v postopku kandidiranja B.B. kot kandidata za župana Mestne občine Maribor. V zadevi ni sporno, da je politična stranka A. na mestno volilno komisij vložila kandidaturo za župana MOM in da je njen kandidat C.C., predstavnik kandidature pa Č.Č. Pritožnik torej ni kandidiral za župana MOM. Zato je po presoji sodišča volilni organ odločil pravilno, ko je ugotovil, da pritožnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora. Stališče, da ugovor po 96. členu ZLV lahko poda samo kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana, je Upravno sodišče sprejelo v več sodbah in sicer v zadevi I U 1504/2014, I U 1452/2010 in U 545/2006 in je skladno tudi z mednarodnimi standardi na tem področju (Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je pripravila t.i. Beneška komisija), na katere se sklicuje tudi Ustavno sodišče RS v sporih v zvezi z varstvom volilne pravice in ki jih navaja pritožnik v pritožbi.

13. Glede na pravno stališče, da je krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev ugovora v zvezi z nepravilnostmi v postopkih kandidiranja, omejen le na kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v istem postopku kandidiranja, je zato sodišče kot neutemeljene in nerelevantne za odločitev zavrnilo pritožbene ugovore v zvezi z nepravočasnim odprtjem transakcijskega računa in zatrjevanimi nepravilnostmi v postopku kandidiranja pri določitvi županskega kandidata s podpisi volivcev ter ugovore v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravil stranke B. v postopku potrjevanja kandidature županskega kandidata B.B.

14. Upoštevaje 240. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki niso urejena z ZLV, bi bilo po presoji sodišča sicer pravilneje ugovor pritožnika v obravnavani zadevi zavreči, vendar dejstvo, da ga je volilna komisija zavrnila, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker glede na obrazloženo izpodbijana odločba ni nezakonita, je sodišče na podlagi 97. člena ZLV in prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožbo zavrnilo.

15. Sodišče tudi ni sledilo predlogu pritožnika, da opravi glavno obravnavo, saj vselej sodi na seji v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov (četrti odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

05.12.2018

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1727/2010
• sodba II U 449/2010
• UPRS Sodba I U 2188/2018-7