UPRS Sodba II U 265/2018-8

Jedro

Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1278/2017 z dne 1. 8. 2018, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) je s I. točko izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da tožeči stranki z dnem 1. 8. 2018 preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1278/2017 z dne 10. 11. 2017. Z II. točko izreka pa je odločil, da se razreši odvetnika A.A., ki je bil v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči dodeljen B.B. v obsegu sestave in vložitve vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zoper C.C. oz. družbo A. d.o.o., zaradi plačila odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 26. 9. 2017.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožeči stranki z zgoraj citirano odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč in da je upravičenka v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 1984/2017, v okviru katerega je bil imenovan stečajni upravitelj Č.Č. Zaradi navedenega je Organ za BPP v pravdni zadevi opr. št. I P 224/2018 pozval stečajnega upravitelja, ali prevzema predmetni postopek in ta je pravdni postopek prevzel. Citira določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se nanašajo na pristojnosti in naloge stečajnega upravitelja (97. člen ZFPPIPP). Med drugim navaja tudi, da funkcijo upravitelja lahko opravlja oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra pristojnega za pravosodje, pogoj za izdajo katerega je med ostalim tudi opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja (6. točka drugega odstavka 2. člena ZFPPIPP). Del izpita pa, kakor izhaja iz 4. člena Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, vključuje strokovna znanja s področja prava in ekonomije, del katerega so tudi splošno pravna znanja. Navedeno pomeni, da je stečajni upravitelj prava vešča stranka sposobna tako za vlaganje tožb, kot za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih, kar pomeni, da lahko stečajni upravitelj, kot zakoniti zastopnik, glede na svojo izobrazbo in znanje uspešno zastopa upravičenca v predmetnem postopku. Poleg tega so tudi pravdni stroški stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka (prvi in drugi odstavek 355. člena ZFPPIPP).

3. Glede na navedeno organ za BPP ugotavlja, da upravičenka od dneva izdaje izpodbijane odločbe dalje ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je v skladu z določbo drugega odstavka 42. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

4. Tožeča stranka s tožbo (vloženo po stečajnem upravitelju) izpodbija navedeno odločitev zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritrjuje sicer ugotovitvam organa za BPP, da mora upravitelj za pridobitev licence opraviti izpit, na katerem se preverja njegovo znanje tako na pravnem, kot ekonomskem področju in je zato strokovnjak. Vendar pa je organ za BPP prezrl, da je upravitelj strokovnjak v stečajnem pravu. Torej je pravno znanje upravitelja v primerjavi s pravnim znanjem odvetnika omejeno. V konkretnem primeru upravitelj ni odvetnik, torej ni opravil pravosodnega izpita in bi lahko njegovo zastopanje upravičenke pomenilo kršitev njene pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. V konkretnem primeru je tudi sicer bila brezplačna pravna pomoč tožeči stranki dodeljena, preden je upravitelj prevzel postopek. Dejstvo, da je upravitelj prevzel postopek pa ne pomeni, da je tudi pravi strokovnjak za njeno zastopanje na sodišču. Po mnenju upravitelja pa je potrebno upoštevati tudi vsebino spora, za katerega je upravičenka zaprosila za brezplačno pravno pomoč. V predmetni zadevi gre za postopek uveljavljanja civilne odškodnine, torej za pravni inštitut, v katerem upravitelj ni strokovnjak. V kolikor bi organ za BPP upošteval pravilno dejansko stanje, bi ugotovil, da upravitelj ne more zagotoviti zastopanja v pravdnem postopku I P 224/2018 enakovrednega zastopanju pooblaščenca z opravljenim pravosodnim izpitom. Ugotovil bi, da ni podanih razlogov za spremembo izdane odločbe, torej da dejstvo, da je upravitelj prevzel postopek in je imenovan kot zakoniti zastopnik v stečajnem postopku, ne spremeni dejstva, da je B.B. upravičena do brezplačne pravne pomoči za uresničitev pravice sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena. Navaja, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnikom, ki so v postopku osebnega stečaja, ne pripada brezplačna pravna pomoč, v kolikor gre za postopek, ki ima vpliv na stečajno maso (odločba Upravnega sodišča III U 351/2015 in II U 240/2016). V konkretnem primeru gre za pravdno zadevo za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela upravičenka zaradi strahu, ki ga je povzročil C.C. kot voznik avtobusa. Pri tem morebitna dosojena odškodnina spada v stečajno maso (389. člen ZFPPIPP), saj ne gre za prejemek, ki bi bil upoštevaje 101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe. Glede na navedeno tožena stranka meni, da je podana situacija iz 3. točke 97. člena ZFPPIPP, saj gre za procesna dejanja, potrebna za vnovčitev stečajne mase. V kolikor pa stečajni upravitelj meni, da sam ni sposoben zastopati stečajnega dolžnika v navedenem pravdnem postopku, pa lahko kadarkoli pooblasti odvetnika, ki ga bo zastopal v postopku. Ti stroški so potem stroški stečajnega postopka, ne morejo pa to biti stroški brezplačne pravne pomoči.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno stališče organa za BPP, da tožeča stranka od izdaje izpodbijane odločbe dalje več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker je v osebnem stečaju, stečajni upravitelj pa lahko kot zakoniti zastopnik, glede na svojo izobrazbo in znanje, uspešno zastopa tožečo stranko v pravdni zadevi opr. št. I P 224/2018 (v zvezi s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in v kateri uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo).

8. Po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Po drugem odstavku 245. člena ZFPPIPP pa upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika (v primerih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP), to je 1. pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, 2. pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi izpodbijanja pravnih dejanj insolventnega dolžnika, 3. pri pravnih poslih in drugih dejanjih potrebnih za vnovčitev stečajne mase, 4. pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka in 5. pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom. Povedano drugače, upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na izvajanje stečajnega postopka. Tako po presoji sodišča določba 386. člena citiranega zakona pomeni, da se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase in ne daje podlage za zaključek, da tožeča stranka ne bi imela pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa ne zmanjšuje, ampak se lahko poveča, kot je npr. vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine. Posledično ji zato tudi ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

9. Glede na navedeno je zato odločitev tožene stranke, ki temelji na dejstvu, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba, ker mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti opraviti strokovni izpit, ki vključuje tudi poznavanje prava in sodne prakse in je zato sposoben zastopati stranko tudi v pravdnih postopkih, materialno pravno napačna. Upoštevaje prej navedeno stališče sodišča v zvezi z obsegom, v katerem je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena zgolj na procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa zmanjšuje, to pomeni, da bi v obravnavani zadevi tožeča stranka, ne glede na dejstvo, da je v stečajnem postopku, lahko sama vložila tožbo zaradi plačila odškodnine in bila ob izpolnjevanju kriterijev, določenih v ZBPP, tudi upravičena do brezplačne pravne pomoči.

10. Ker pa ji je bila brezplačna pravna pomoč že odobrena (z odločbo Organa za Bpp št. Bpp 1278/2017-z z dne 10. 11. 2017), je sodišče, glede na sprejeto pravno stališče v zvezi z (obveznim) zastopanjem stečajnega upravitelja v poslih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo le odpravilo in zadeve ni vračalo Organu za BPP v ponoven postopek.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov tega postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v višini določeni v Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, glede na dejstvo, da je sodišče odločitev sprejelo na seji in da tožeče stranke ni zastopal odvetnik.

Datum zadnje spremembe:

05.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2093/2015
• UPRS Sodba I U 175/2016-20
• VSRS Sklep X Ips 251/2016