UPRS Sodba II U 207/2016-9

Jedro

Tožnik se je s potekom meje izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika. Če se z mejo ne bi strinjal, bi moral pokazati svojo mejo, sicer se šteje, da s predlagano mejo soglaša.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 70/3 s sosednjimi parcelami 65, 69, 70/2 in 789, kot izravnan pa del meje parcele 70/3 s sosednjima parcelama 65 in 69. Grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je priloga tega akta. Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. lastnik parcele 70/3, k.o. ..., po pooblaščenem geodetskem podjetju vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega in izravnanega dela meje parcele 70/3, k.o. ..., z zgoraj navedenimi sosednjimi parcelami, ki ji je priložil ustrezen elaborat. Ob A.A. so kot stranke v postopku sodelovali še lastniki sosednjih parcel, in sicer tožnik, A. ter B.B. in C.C. Vsi so na mejni obravnavi podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Iz zapisnika mejne obravnave sicer izhaja tudi, da je tožnik izrecno soglašal le z mejo s sosednjo parcelo 70/3, k.o. ..., ne pa z mejo s sosednjo parcelo 789, k.o. .... Tožena stranka ugotavlja še, da se je površina manjše izmed parcel, katere del meje se izravnava, spremenila za manj kot 5% in da podatki o mejah omogočajo njihovo evidentiranje. Izpodbijana odločba je bila sprejeta v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

2. Izpodbijana odločba je bila potrjena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-14/2016/2 z dne 4. 5. 2016, s katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena. Ministrstvo ob tem pojasnjuje, da v konkretnem primeru evidentiranje meje med parcelama 189 in 70/2, obe k.o. ..., ni bilo predmet obravnave. Iz zapisnika mejne obravnave tudi nedvoumno izhaja, da se je tožnik strinjal z mejo, določeno med parcelo 70/3, k.o. ..., in njegovim zemljiščem, parcelo 70/2, k.o. ..., pri čemer sta bili v naravi označeni mejni točki s plastičnima mejnikoma v točkah 501 (8335) in 504 (8338). Svoje strinjanje je potrdil tudi s podpisom zapisnika mejne obravnave.

3. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni vedela, ali je mejna točka 504 (8338) postavljena pravilno na začetek parcele 70/2. Ne drži, da ta točka ne določa meje med parcelama 70/2 in 789, obe k.o. ..., saj jo prejudicira. Navedena mejna točka je bila umetno postavljena ob robu brajd oziroma ograje na parceli 70/2, saj so bile brajde postavljene približno 3 m na to parcelo, da je bil dostop do njih možen iz obeh strani in da ne stojijo preblizu ceste. Brajde tako niso pravo izhodišče za začetek sosednje parcele 789, k.o. .... Iz kopije, na kateri je vrisana 100 let stara hiša, je razvidno, da meja poteka okrog 4 m od hiše proti cesti v ravni črti celotne dolžine parcel 70/1 in 70/2. Na parceli 70/1 je bila nedavno postavljena prometna signalizacija, ki ovira dostop do hiše. Ograja brajde proti parceli 70/3 ni bila postavljena v mejo, temveč na parcelo 70/2, čemur tožnik, da ne bi oviral gradbenih del na parceli 70/3, ni nasprotoval. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je točka 504 (8338) postavljena nezakonito, in sicer najmanj 3 m na parcelo št. 70/2, zaradi česar predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v popravo toženi stranki.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V obravnavanem primeru je to odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Murska Sobota, Geodetske pisarne Ljutomer, št. 02112-300/2015-2 z dne 24. 11. 2015, ki jo je sodišče štelo kot izpodbijan akt, ne glede na to, da je tožnik navedel, da izpodbija drugostopenjski akt, tj. odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-14/2016/2 z dne 4. 5. 2016, pri čemer je upoštevalo, da je tožnik v tožbi navajal dejstva, s katerimi je dejansko nasprotoval prvostopenjski meritorni odločitvi.

7. Sodišče je izpodbijano odločbo presojalo zgolj v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje, saj za tožnika odločitev v zvezi z evidentiranjem izravnanega dela meje ni sporna, niti ne posega v njegov pravni položaj.

8. Skladno s prvim odstavkom 26. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se meja ureja po postopku urejanja meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka, ki ga izvaja Geodetska uprava Republike Slovenije. Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele (prvi odstavek 28. člena ZEN). Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (sosednje parcele), so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (prvi odstavek 29. člena ZEN).

9. Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel (tretji odstavek 30. člena ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče (prvi odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN).

10. Tožnik je lastnik parcele 70/2, k.o. ..., ki meji na parcelo 70/3, k.o. ... Meja med navedenima parcelama se je kot urejena evidentirala na podlagi izpodbijane odločbe, zato je bil tožnik skladno s citiranim drugim odstavkom 28. člena ZEN stranka v postopku urejanja meje in evidentiranja urejene meje. Dne 6. 10. 2015 se je udeležil mejne obravnave, kar izhaja iz zapisnika ureditve meje z dne 28. 10. 2015, ki predstavlja zapisnik mejne obravnave iz 32. člena ZEN. Na zapisnik je podal pripombo, da soglaša z mejo med parcelama 70/3, k.o. ..., in svojo parcelo 70/2, k.o. ..., nasprotuje pa meji med slednjo in parcelo 789, k.o. ..., ki v naravi predstavlja cesto, saj meni, da ta meja poteka približno 2 m od obstoječe ograje proti vozišču ceste.

11. Sodišče ugotavlja, da se meja med tožnikovo parcelo 70/2, k.o. ..., in parcelo 789, k.o. ... (cesto), z izpodbijano odločbo ni evidentirala kot urejena, niti ni bila kakorkoli drugače predmet tega postopka. Tožnik pa se je s potekom meje med njegovo parcelo in parcelo 70/3, k.o. ..., ki se je edina izmed mej njegove parcele v izpodbijani odločbi evidentirala kot urejena in katere del predstavlja tudi mejna točka 504 (8338), izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika ureditve meje z dne 28. 10. 2015. Sodišče ob tem opozarja, da v primeru, da se tožnik s pokazano mejo (ki obsega tudi njene mejne točke) ne bi strinjal, bi moral skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN pokazati svojo mejo. Če je ne pokaže, se šteje, da s predlagano mejo soglaša.

12. Tožnik v tožbi tudi ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane, zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo (tako: sodba UPRS opr. št. I U 1606/2014 z dne 6. 11. 2015). Sodišče tako ugotavlja, da je bil zapisnik mejne obravnave kot sestavni del elaborata ureditve meje sestavljen skladno z 32. členom ZEN in 4. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, zato je sodišče štelo, da vsebina v zapisniku ustreza dejanskemu dogajanju na mejni obravnavi, posledično pa tudi, da je tožnik z mejo med parcelo 70/3 in 70/2, obe k.o. ..., soglašal.

13. Ne glede na to pa sodišče tožniku pojasnjuje, da sporna mejna točka 504 (8338) predstavlja zgolj stičišče parcel 70/2 (tožnikova parcela), 70/3 (parcela A.A.) in 789 (cesta), vse k.o. ... Četudi je bilo v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da poteka meja med parcelo A.A. in cesto med mejnima točkama 504 (8338) in 503 (8337), to nikakor ne pomeni, da meja med tožnikovo parcelo in cesto ne more potekati drugače kot nadaljevanje ravne črte iz navedenih mejnih točk. Vendar pa bo moral tožnik, v primeru, da želi zatrjevano mejo svoje parcele urediti ali izravnati, to zahtevati v posebnem postopku. Tega ne more uveljavljati v okviru postopka, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba in v katerem se je edina urejena meja tožnikove parcele evidentirala meja med parcelama 70/2 in 70/3, obe k.o. ..., s potekom katere se je tožnik izrecno strinjal.

14. Tožnikove navedbe v zvezi z lego hiše in postavitvijo prometne signalizacije na parceli 70/1, k.o. ..., za predmetni postopek niso relevantne, pri čemer sodišče ugotavlja tudi, da skladno z 20. členom ZUS-1 predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.

15. Izpodbijani akt je glede na navedeno tako tudi po presoji sodišča pravilen in utemeljen na zakonu, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.12.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 974/2016
• UPRS Sodba I U 891/2019-31
• sodba II U 364/2010