UPRS Sodba II U 426/2016-11

Jedro

Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in tožnici ni mogoče priznati več kot je zahtevala. Glede na navedeno sta obravnavan sporna ugovora tožnice neutemeljena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 3/2016-8 z dne 11. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV, v petnajstih dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožnici priznala nagrado in stroške v skupnem znesku 336,74 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. IV P 14/2016. Tožnici je bila odmerjena nagrada in stroški za opravljeno delo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT) in upoštevaje Zakon o odvetništvu (ZOdv). Priznana nagrada obsega plačilo za sestavo tožbe v višini 260 točk po tarifni št. 18/2 OT, za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe z dne 20. 1. 2016 v višini 130 točk po tarifni št. 27/2 OT, za zastopanje na naroku dne 5. 10. 2016 v višini 130 točk po tarifni št. 20/1 OT (odvetnici bi sicer pripadala nagrada v višini 260 točk, vendar pa je odvetnica priglasila za omenjeno storitev zgolj nagrado v višini 130 točk, Organ pa pri odmerjanju stroškov ne sme preseči zahtevka odvetnice) in za sklenitev sodne poravnave nagrado v višini 520 točk po tarifni št. 3/1 OT. Tožena stranka ni priznala tožnici priglašenih 260 točk nagrade za zastopanje na naroku dne 27. 1. 2016 z obrazložitvijo, da je bil narok opravljen zgolj v zvezi z začasno odredbo, ni pa bila izvedena glavna obravnava. V skladu z navedenim je bilo potrebno tožnici priznati nagrado za zastopanje na naroku o začasni odredbi po tarifni št. 27/8 OT in ne po tarifni št. 20/1, kot je to priglasila tožnica. Nadalje tožena stranka tudi tožnici ni priznala nagrade za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2016, saj iz pravdnega spisa ni nikjer razvidno, da bi bila omenjana vloga vložena in s tem storitev opravljena. Tožena stranka je tako odvetnici priznala skupaj 1170 točk. Ker pa je pri končni odmeri plačila odvetniku treba upoštevati še določbo petega odstavka 17. člena ZOdv, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal v skladu z OT, torej v konkretnem primeru 585 točk. Tožena stranka je priznala odvetnici še materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 11,7 točk. Glede na navedeno je tožena stranka priznala tožnici stroške zastopanja v skupni višini 596,7 točk, kar glede na vrednost točke 0,459 EUR znaša 273,89 EUR. K temu znesku pa je bilo potrebno prišteti še 22 % DDV v znesku 60,35 EUR in sodno takso za kopije po predloženem računu št. 345 v višini 2,60 EUR, kar skupaj znaša 336,74 EUR, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe.

2. Tožnica v tožbi navaja, da ji tožena stranka ni v celoti priznala nagrade za zastopanje na naroku dne 27. 1. 2016, ker je bil narok opravljen zaradi začasne odredbe. Tožnici je bilo od priglašenih 260 točk po tarifni št. 20/1 OT priznanih 130 točk po tarifni št. 27/8 OT, v nadaljevanju pa ji je za zastopanje na naroku dne 5. 10. 2016 tožena stranka priznala le 130 točk po 20/1 OT, čeprav bi ji pripadalo 260 točk. Kot izhaja iz obrazložitve toženec ne sme preseči zahtevka, ki ga je določila tožnica. Navedeno ne pomeni nič drugega, kot to, da toženec meni, da lahko zniža zahtevek, ki ga je postavila tožnica, v kolikor oceni, da ta ni v skladu z OT, ne sme pa preseči zahtevka, če samo oceni, da je postavljen prenizko in bi bila tožnica upravičena do višjega zneska. Tožnica predvsem zahteva, da se ji pojasni, na kateri pravni podlagi temelji taka odločitev toženca. Če toženec zniža vrednost opravljenih storitev, ker te niso priglašene v skladu z OT, bi analogno moral v primerih, ko oceni, da je zahtevek postavljen prenizko in bi bila tožnica opravičena do višjih stroškov, le-te tudi priznati v višini, kot so določene s OT. Tožnica nadalje ugotavlja, da sklicevanje toženca na OT zgolj v primerih, ko toženec znižuje priglašene stroške, na upošteva pa te iste tarife v primerih, ko bi moral po tarifi priznati višje stroške, kaže na samovoljno ravnanje toženca. Nadalje tožnica v tožbi navaja, da ji ni bila priznana nagrada za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2016, ker naj ne bi bilo iz spisa razvidno, da je bila vloga dejansko vložena. Pri tem poudarja, da je toženec nepravilno ugotovil dejansko stanje, saj je tožnica navedeno vlogo vložila. Predlaga, da sodišče odloči tako, da izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožnici priznajo stroški v skladu z OT oziroma se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po določbi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po OT in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči.

6. V konkretnem primeru je med strankama sporna odločitev, ki se nanaša na priglašene stroške za zastopanje na naroku dne 27. 1. 2016, ko je tožena stranka od priglašenih 260 točk, tožnici priznala le 130 točk. Tarifna št. 27/8 določa, da znaša nagrada za zastopanje na naroku, ki ga razpiše sodišče ali izvršitelj, 50 % nagrade iz tarifne št. 20. Upoštevajoč dejstvo, da bi znašala nagrada po tarifni št. 20/1, 260 točk, znaša nagrada za zastopanje na naroku za začasno odredbo 130 točk, kolikor je bilo tožnici tudi priznano. Tožena stranka je tožnici pravilno priznala nagrado za zastopanje na naroku o začasni odredbi po tarifni št. 27/8 OT in ne po tarifni št. 20/1, kot je to priglasila tožnica. Sporna je tudi odločitev, da je tožena stranka za zastopanje na naroku dne 5. 10. 2016 tožnici priznala 130 točk, čeprav bi ji, kot sama ugotavlja, pripadalo 260 točk. Po mnenju sodišča je takšna odločitev pravilna, saj sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in tožnici ni mogoče priznati več kot je priglasila. Glede na navedeno sta obravnavan sporna ugovora tožnice neutemeljena.

7. Med strankama je nadalje sporna tudi nagrada za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2016. Tožena stranka je v sklepu obrazložila, da iz pravdnega spisa ni nikjer razvidno, da bi bila omenjena vloga vložena in s tem storitev opravljena. Po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 14/2016 je sodišče ugotovilo, da je tožnica vložila pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2016, zato se izkaže ugotovitev tožene stranke kot nepravilna. Sodišče z oceno tožene stranke, da navedena storitev ni bila opravljena, ne soglaša, zato so tožbene navedbe tožnice v tem delu utemeljene.

8. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v delu, ki se nanaša na nagrado za sestavo prve pripravljalne vloge dne 23. 8. 2016 nepravilno ugotovila dejansko stanje in v posledici napačno uporabila materialno pravo. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato je moralo sodišče le-to na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o priglašeni nagradi tožnici za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2016, upoštevajoč OT, ZOdv in ZBPP.

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

10. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo o dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ, v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelo pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

11.10.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2084/2018-12
• UPRS Sodba I U 1363/2020-29
• UPRS Sodba III U 244/2020-12