UPRS Sodba II U 443/2017-30

Jedro

Občinski organ kandidata ne bi smel izločiti iz postopka izbire zgolj zaradi tega, ker je njegova vloga nepopolna, kar pomeni, da se ni spuščal v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. V kolikor za posamezno pravno področje ni posebnih predpisov glede zavračanja nepopolnih vlog, velja namreč Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Mestne občine Maribor, Mestne uprave, št. 01400-28/2017 z dne 26. 5. 2017 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 234,45 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila vloga tožeče stranke, za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na področju ginekologije in porodništva na območju Mestne občine Maribor, kot nepopolna zavržena. Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) dne 14. 4. 2017 v Uradnem listu RS, št. 18/2017 in na spletni strani objavila Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na področju ginekologije in porodništva na območju MOM (v nadaljevanju: Javni razpis). Za izvedbo Javnega razpisa, odpiranje vlog in pripravo obrazloženega predloga izbora, je župan s sklepom št. 01400-16/2017 z dne 3. 4. 2017 imenoval komisijo. Komisija je ugotovila, da je vloga tožeče stranke, ki jo je oddala dne 26. 4. 2017, pravočasna in pravilna. Po pregledu vloge pa je ugotovila, da je ta nepopolna in sicer, da nima lastnoročno oštevilčenih strani in dokumentacija v njej ni zložena po vrstnem redu; da vloga ne vsebuje potrdila pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o delovni dobi vlagateljice pridobljene v tujini; da dokazila o opravljeni specializaciji in opravljenem doktoratu niso priloženi v originalu oziroma s strani pristojnih slovenskih organov overjeni kopiji ter da dokazila o dodatni strokovni usposobljenosti na področju ginekologije in porodništva, razen v enem primeru, niso priložena v slovenskem jeziku oziroma slovenskem prevodu. Organ prve stopnje je pojasnil, da iz besedila Javnega razpisa izhaja, da dopolnjevanje vlog po poteku razpisnega roka ni dovoljeno ter da bodo nepopolne vloge zavržene. Zahtevati je mogoče le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje za razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. V konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto nepopolnosti oziroma pomanjkljivosti vloge, saj bi dopolnitev vloge odločujoče vplivala na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje vlog skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma bi dopolnitev pomenila spremembo vloge na način, da bi iz nepopolne postala popolna. Glede nemožnosti oziroma nedopustnosti dopolnjevanja vlog se organ sklicuje na določila 53. člena in 54. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju: ZJZP), ki se v postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti subsidiarno uporablja, ker Zakon o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDej), kot specialni zakon na tem področju, ne vsebuje določb v zvezi s postopkom oziroma izvedbo javnega razpisa za izbiro koncesionarja, sklicujoč se predvsem na določilo 3. in 26. člena ZJZP. Iz navedenega sledi, da je že zakonodajalec določil, da v postopkih javnega razpisa za izbiro izvajalca koncesijskega partnerstva, vlog ni mogoče dopolnjevati.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka v pritožbenem postopku. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je komisija na odpiranju vlog dne 5. 5. 2017 ugotovila pravočasnost, pravilnost in popolnost vloge, kar naj bi tudi zapisala v zapisniku o javnem odpiranju vlog, pritožbeni organ ugotavlja, da takega zapisa v zapisniku ni. Iz zapisnika izhaja, da je vloga (pri)tožnice pravočasna in pravilna. Ta ugotovitev izhaja iz tretje tabele, kjer je za vlogo vlagateljice - tožeče stranke, pod stolpcem z nazivom "datum in ura prejetja pravočasnost", zapisano 26. 4. 2017/9.47, upoštevaje seveda pri tem dejstvo, da je bilo skladno z določili Javnega razpisa vloge potrebno oddati do 3. 5. 2017 s priporočeno pošiljko na pošto ali neposredno v sprejemno pisarno do 3. 5. 2017 do 17. ure. Nadalje je pri tabeli pod stolpcem z nazivom "pravilna" zabeleženo, "DA". Naslednji stolpec pa ima naziv "sestavine" s sklicevanjem na prilogo. Kakršnegakoli zapisa o tem, da bi komisija dne 5. 5. 2017 na samem javnem odpiranju vlog ugotovila, da je vloga tožeče stranke poleg tega, da je pravočasna in pravilna, tudi popolna, ni. Iz besedila razpisne dokumentacije, iz točke II./2./2.2 izhaja, da je pravilna vloga tista, ki je bila oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana neposredno v sprejemni pisarni MOM. izključno v pravilno opremljeni in označeni zaprti ovojnici. Pravilno opremljena je tista vloga, na kateri je navedena vidna označba "ne odpiraj - prijava na Javni razpis za podelitev koncesije na področju ginekologije in porodništva" z naslovom MOM., naslovom vlagatelja in naslovom vlagatelja na hrbtni strani. Ker je vloga tožeče stranke vse navedeno izpolnila, je bila označena kot pravočasna in tudi kot pravilna. Popolnost vloge pa je določena v točki II./2./2.3. razpisne dokumentacije. Ta določa, da je popolna tista vloga, ki vsebuje vse zahtevane sestavine vloge (III. poglavje razpisne dokumentacije) oziroma vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, navodila oziroma zahteve, opredeljene v tem razpisu. Ocenjevanje oziroma vrednotenje vlog je pa v okviru obravnave vlog, kot izhaja iz točke 1./10 razpisne dokumentacije, v pristojnosti komisije. Ta ocenjuje oziroma vrednoti le pravočasne, pravilne in popolne vloge, ki ustrezajo pogojem oziroma zahtevam razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Komisija neposredno na javnem odpiranju vlog oceni ali je določena vloga pravočasna in pravilna, saj mora za zagotovitev slednjega le ugotoviti datum oddaje vloge ter podatek na ovojnici. Medtem, ko za presojo oziroma oceno popolnosti vloge izkustveno potrebuje veliko več časa, saj mora za ugotovitev popolnosti vloge presoditi ali vloga vsebuje vse zahtevane sestavine oziroma ali vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, navodila in zahteve predmetnega javnega razpisa. Glede na navedeno je zato nemogoče, da bi komisija že na samem odpiranju vlog lahko ugotovila popolnost oddanih vlog. Prav tako to ne izhaja iz nobenega dela besedila razpisne dokumentacije.

3. Prav tako pritožbeni organ kot neutemeljene zavrača navedbe tožeče stranke, da naj bi predsednik komisije na odpiranju vlog dejal, da je natančno pregledal in prebral vso dokumentacijo ter da vloga tožeče stranke vsebuje vse zahtevane sestavine in pojasnil, da jo bodo, v kolikor bi bilo še naknadno potrebno, obvestili, da dopolni svojo vlogo. Navedene trditve ne izhajajo ne iz zapisnika komisije in tudi ne priloge zapisnika javnega odpiranja vlog, prav tako tudi ne iz kateregakoli drugega dokumenta obravnavane dokumentacije, nastale v okviru predmetnega javnega razpisa. Tako kot neutemeljeno ocenjuje pritožbeno navedbo o sumu pristranskega odločanja komisije, ki naj bi neutemeljeno in brez pravne podlage zavrgla vlogo tožeče stranke. V zvezi s tem zavrača kot neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj zaradi teh okoliščin izpodbijanega sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu je namreč obrazloženo, kdaj je potekalo javno odpiranje vlog ter da je komisija po odpiranju vlog opravila pregled pravočasnih in pravilnih vlog. Da je temu tako izhaja tudi iz spisovne dokumentacije zadeve, zato navedbe o nemožnosti preizkusa izpodbijanega sklepa niso utemeljene.

4. V zvezi s pritožbeno navedbo, da materialno pravna podlaga za zavrženje vloge ne more biti Javni razpis oziroma razpisna dokumentacija, ker gre za akt poslovanja, pritožbeni organ pojasnjuje, da je temeljna podlaga za zavrženje vloge Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), po katerem velja, da lahko pristojni organ zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis, ter da je seveda materialni predpis tisti, ki določi predmet in pogoje koncesije, in to je ZZDej, ki pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti določa v 35. členu. Ti pa so povzeti v točki I./5 razpisne dokumentacije. Torej navedba tožeče stranke, da so pogoji koncesije določeni le v Javnem razpisu ne drži, saj je v javnem razpisu le povzeto določilo zakona, kot materialnega predpisa. Glede na to tudi očitana kršitev 237. člena ZUP zaradi katere naj bi bilo potrebno izpodbijani sklep zaradi bistvenih kršitev postopka in napačne uporabe materialnega predpisa odpraviti, ni utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega organa pa je pomanjkljivost vloge tožeče stranke v smislu, da ni lastnoročno oštevilčila s strani in dokumentacije ni zložila po vrstnem redu, le nebistvena formalna nepopolnost vlog. Je pa vloga tožeče stranke nepopolna iz drugih razlogov, ki jih pojasnjuje tožena stranka v nadaljevanju. Pritrjuje ugotovitvi organa prve stopnje, da je vloga nepopolna, ker ne vsebuje potrdila pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o njeni delovni dobi, pridobljeni v tujini. Tožeča stranka je v vlogi namesto zahtevanega dokumenta iz točke III./2./2.1. predložila potrdilo bivšega delodajalca Kliničnega centra ..., Klinike za ginekologijo in porodništvo z dne 21. 4. 2017, v katerem ta potrjuje, da je imela tožeča stranka na dan 28. 2. 2017 10 let in 3 mesece delovne dobe. Pritožbeni organ soglaša s pojasnilom prvostopnega organa, da je zahtevano potrdilo v razpisni dokumentaciji opredeljeno kot zahtevana sestavina vloge, ki jo je potrebno predložiti v originalu ali overjeni fotokopiji, saj je pomembno dokazilo na podlagi katerega je mogoče vlogo ovrednotiti glede na v javnem razpisu določena merila. V točki III./2. razpisne dokumentacije je namreč izrecno navedeno, da posameznega zahtevanega dokazila vlagatelj ne more nadomestiti z drugim dokazilom ali lastno nadomestno izjavo. Tožeča stranka pa je storila prav to in zahtevano dokazilo pristojnega tujega nosilca pokojninske zavarovanja o pridobljeni delovni dobi nadomestila s potrdilom bivšega delodajalca. Prvostopni organ je zato odločil pravilno, da iz tega razloga vloga tožeče stranke ni popolna.

6. V zvezi s pritožbeno navedbo, da naj bi tožeča stranka s strani komisije dne 22. 5. 2017 bila ustno pozvana, da predloži potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o pridobljeni delovni dobi, pritožbeni organ ugotavlja da to ne izhaja iz nobenega dokumenta zadeve oziroma, da v dokumentaciji ni nobenega zapisa ali uradnega zaznamka o kakršnemkoli ustnem pozivu tožeči stranki po dopolnitvi vloge. Opozarja na določilo 53. člena ZJZP, ki določa, da lahko kandidat vlogo dopolnjuje do poteka razpisnega roka in da je vloga, ki je prispela k javnemu partnerju po poteku razpisnega roka, prepozna. V zvezi s spreminjanjem v 54. členu ZJZP določa, da komisija ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakorkoli spreminjal svojo vlogo. Komisija je zato postopala pravilno, ko pozivu pooblaščenke tožeče stranke, da naj upošteva naknadno predloženo dokazilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja in to dokazilo obravnava v smislu drugega odstavka 54. člena ZJZP, ni sledila. Pri tem zavrača pritožbene navedbe o kršitvi 6. člena, 214. člena in 237. člena ZUP.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede dokazil o opravljeni specializaciji in opravljenem doktoratu, ki naj ne bi bila priložena v originalu oziroma s strani pristojnih slovenskih organov overjeni fotokopiji, pritožbeni organ pojasnjuje, da je taka zahteva določena v III. poglavju razpisne dokumentacije v točkah 2./2.1. in 2./2./3. Tožeča stranka navaja, da je vse listine predložila v fotokopijah v srbskem jeziku skupaj s prevodom izvirnikov navedenih listin po sodni tolmački za srbski jezik. Organu prve stopnje očita, da je spregledal dejstvo, da je sodna tolmačka za srbski jezik na vsaki izmed citiranih listin potrdila, da je prepis listine enak izvirniku oziroma, da se prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v srbskem jeziku. Pritožbeni organ s tako razlago ne soglaša, saj iz zapisov ter žiga sodne tolmačke na navedenih dokumentih, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev o delovnih izkušnjah na področju ginekologije in porodništva in o znanstvenih nazivih izhaja, da je potrdila, da se prevod ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v srbskem jeziku. Tolmačka na nobenem dokumentu ni potrdila, da je prepis listine enak izvirniku listine, potrdila je le ujemanje prevoda z izvirnikom. Potrditev ujemanje prevoda listine z izvirnikom listine pa ni enako kot ujemanje prepisa listine z izvirnikom listine. Prepis in prevod pomenita namreč popolnoma različno, zato ni mogoče šteti, da je tožeča stranka predložila navedene javne listine v fotokopijah, ki imajo enako dokazno moč kot originali. Le v primeru, ko sodni tolmač potrdi, da je prepis enak izvirniku listine, overjena fotokopija (ima tako dokazilo enako dokazno moč kot original). V skladu z ustaljeno sodno prakso je javna listina le overjena kopija originala. Sicer pa je bistvenega pomena pri predložitvi dokazil o opravljeni specializaciji in opravljenem doktoratu to, da teh listin tožeča stranka ni predložila v originalu ali overjeni fotokopiji kot je to določeno v točki III./2. razpisne dokumentacije. Ker tožeča stranka v tem delu pogoje in zahtev iz III. poglavja razpisne dokumentacije ni izpolnila, je njena vloga nepopolna.

8. V zvezi z dokazili glede dodatne strokovne usposobljenosti in ugotovitvijo organa prve stopnje, da tožeča stranka navedenih dokazil ni predložila v slovenskem jeziku, pritožbeni organ ugotavlja, da je navedena odločitev organa prve stopnje pravilna in da je organ prve stopnje zaradi tega vlogo tožeče stranke v tem delu pravilno označil kot nepopolno. Tudi v zvezi s pritožbenim očitkom komisiji, da ni upoštevala oziroma, da je spregledala sedem objavljenih strokovnih prispevkov, pritožbeni organ ugotavlja, da so strokovni članki predloženi delno v angleškem jeziku, delno v cirilici in pri tem izpostavlja določilo razpisne dokumentacije iz točke II./2.4. po kateri mora biti celotna vloga izdelana v slovenskem jeziku, pri čemer nedvomno seveda velja tudi slovenski prevod. Zato tudi ni mogoče pritrditi očitani kršitvi 214. člena ZUP, ker v kolikor bi s organ na prvi stopnji do navedenih dokazil opredelil, to ne bi bili razlogi odločilni za izdajo izpodbijanega sklepa.

9. V zvezi s pritožbenimi ugovori, da zahteva razpisne dokumentacije, da mora biti vloga izdelana v slovenskem jeziku, naj ne bi bila razumna in da je neživljenjska, pritožbeni organ izpostavlja določbe Zakona o javni rabi slovenščine. Ta določa, da je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije. Glede na to so vse pritožbene navedbe vezane na dopustnost in pravilnost predložitve dokumentacije v jeziku, ki ni slovenski, popolnoma neutemeljene.

10. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi bila tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati, da predloži dokazila o dodatni strokovni usposobljenosti v prevodih, pritožbeni organ ponovno poudarja, da so bila navedena potrdila zahtevana v poglavju III. razpisne dokumentacije in da je bilo v tem poglavju določeno, da posameznih dokazil vlagatelj ne more nadomestiti z drugim dokazilom ali z lastno izjavo. Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vloge, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor izvajalca javno - zasebnega partnerstva.

11. Tožena stranka se sicer strinja s pritožbenim ugovorom, da bi moral prvostopni organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, kot to določa tretji odstavek 58. člena ZJZP, vendar pa v konkretnem primeru to ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj tudi če bi ustna obravnava bila, tožeča stranka ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogojev razpisne dokumentacije, saj ni predložila potrdila pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o delovni dobi pridobljeni v tujini. Glede na navedeno tako tožena stranka ugotavlja, da do očitanih kršitev določb ZUP, ZJZP in ZZDej ni prišlo. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1489/2002, saj zadevi nista primerljivi. V citiranem upravnem sporu namreč v javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ vlogo iz določenega razloga štel za nepopolno in jo zavrgel, med tem ko je bilo v obravnavni zadevi v razpisni dokumentaciji točno določeno, kdaj je vloga nepopolna in da v kolikor vloga ne bo popolna, jo bo organ zavrgel. Zaključuje, da na področju javnih razpisov veljajo neka temeljna načela, ki v prvi vrsti narekujejo enako obravnavo vseh prijaviteljev in to po točno določenih vnaprej predpisanih pravilih, s katerimi se prijavitelji pred oddajo prijav seznanijo ter jih z oddajo prijav razpisovalcu tudi sprejmejo. Opozarja na pomembnost načela enakosti (12. člen ZJZP) v postopku izbire tudi na področju javne zdravstvene službe, ki ga je sodišče že opredelilo v ustaljeni upravno sodni praksi (sodba Upravnega sodišča v zadevah U 693/2003, U 1104/2003, U 655/2002, U 1650/2000, U 568/2004, U 1757/2003) še iz časa pred uveljavitvijo ZJZP ter na načelo transparentnosti (13. člen ZJZP), po katerem morajo imeti kandidati dostop do enakih podatkov za pripravo vloge ter podatkov o pogojih in merilih za izbiro kandidata, izvajalec pa mora biti izbran na primeren način in po predpisanem postopku (sodba Upravnega sodišča RS I U 1489/2020). V sled povedanega je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločila, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen ter pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

12. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepravilno uporabljenega materialnega predpisa, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. V zvezi z kršitvijo pravil postopka ponavlja pritožbene ugovor, da je razpisna komisija že na samem odpiranju vlog dne 5. 5. 2017 ugotovila, da je vloga tožeče stranke pravočasna in pravilna in da vsebuje tudi vse zahtevane sestavine, kar naj bi izhajalo iz strani 23 zapisnika o javnem odpiranju vlog, kjer so s kljukico označene in potrjene vse zahtevane posamezne sestavine vloge tožeče stranke. Ne soglaša s stališčem tožene stranke, da razpisna komisija na samem odpiranju vlog ni preverjala popolnosti vloge, temveč le njeno pravilnost in pravočasnost.

13. Kršitev pravil postopka naj bi tožena stranka zagrešila tudi s tem, ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje navedbe predpisa na podlagi katerega je prvostopni organ sprejel svojo odločitev, v uvodu pa tudi ni dovolj določno navedel predpisov o njegovi pristojnosti.

14. V nadaljevanju podrobneje opisuje svoje nestrinjanje v zvezi z očitkom organa prve stopnje, da vloga nima lastnoročno oštevilčenih strani in da dokumentacija ni zložena po vrstnem redu. Listine, ki jih je tožeča stranka priložila k vlogi za podelitev koncesije so njena last in ne glede na to ali so predložene v originalu ali overjeni fotokopiji, jih je drugostopni organ po končanju postopka dolžan vrniti tožeči stranki, zato je nesmiselno in nedopustno zahtevati, da bi jih moral oštevilčiti in številčenje prav gotovo ne more predstavljati formalnega pogoja za vsebinsko obravnavanje vloge.

15. V zvezi z ugotovitvijo prvostopnega organa, da vloga ne vsebuje potrdila pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o delovni dobi tožeče stranke pridobljene v tujini, tožeča stranka navaja, da je ta navedba neresnična. Dne 31. 5. 2017 je namreč s pisno vlogo in s pojasnilom priložila potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, ki ga je prvostopni organ pri svoji odločitvi očitno spregledal oz. ga ni upošteval. V citirani vlogi je pooblaščenka tožeče stranke tudi navedla, da je bila s strani razpisne komisije dne 22. 5. 2017 ustno pozvana, da predloži potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja. Zaradi navedenega se je tožeča stranka osebno odpravila v Beograd in v posledici navedenega je torej predložila predmetno potrdilo po svoji pooblaščenki, ki je v svoji vlogi z dne 31. 5. 2017 pojasnila tudi, da je tožeča stranka k prijavi na razpis priložila potrdilo o delovni dobi s strani Klinike za ginekologijo in porodništvo kliničnega centra ..., kjer je bila zaposlena kot specialist in iz katerega jasno izhaja trajanje delovne dobe tožeče stranke kot specialistke ginekologije. Ugotavlja, da se prvostopni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil do navedene vloge tožeče stranke in predloženega dokazila, v posledici česar je bila tožeči stranki kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva ter podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Hkrati pa je bila tožeči stranki kršena tudi pravica do enakega obravnavanja in druge ustavno zagotovljene pravice. Izpostavlja tudi, da je po vpogledu v upravni spis ugotovila, da je bil izpodbijani sklep izdan dne 26. 5. 2017 in da je bil tožeči stranki po pošti poslan 2. 6. 2017 ter da ga je ta prejela oz. ji je bil vročen dne 3. 6. 2017. Prvostopni organ je torej bil z navedenim potrdilom tujega nosilca pokojninskega zavarovanja seznanjen, zato so njegove navedbe glede potrdila tujega nosilca o pridobljeni delovni dobi v izpodbijanem sklepu napačne in neresnične. Prav tako vztraja pri svojih navedbah v pritožbi, da je bila s strani komisije dne 22. 5. 2017 ustno pozvana, da predloži potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o pridobljeni delovni dobi, zato četudi to ni bilo posebej zabeleženo s strani članice komisije, še ne pomeni, da zaradi tega ni mogoče utemeljeno sklepati, da tožeča stranka k predložitvi navedene listine ni bila pozvana. S tem, ko je prvostopni organ spregledal, da je tožeča stranka predložila listino - potrdilo tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o pridobljeni delovni dobi, v posledici česar je spregledal tudi, da je tožeča stranka takšno listino predložila po ustnem pozivu članice razpisne komisije, kar v nobenem primeru ne vpliva na vsebino in ocenjevanje vloge tožeče stranke, je napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil določilo drugega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP, v posledici česar je bil na podlagi drugega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP sprejet napačen in popolnoma zgrešen zaključek, da je vloga tožeče stranke nepopolna.

16. V zvezi z očitki tožeči stranki, da dokazila o opravljeni specializaciji in opravljenem doktoratu niso priložena v originalu in ali s strani pristojnih slovenskih organov overjeni fotokopiji navaja, da je prvostopni organ očitno spregledal dejstvo, da je tožeča stranka vse citirane listine predložila skupaj z vlogo za podelitev koncesije v fotokopijah v srbskem jeziku skupaj s prevodom izvirnikov navedenih listin po sodni tolmački za srbski jezik. Le-ta je na vsaki izmed citiranih listin potrdila, da je prepis listine enak izvirniku listine oz., da se prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v srbskem jeziku. Ob povedanem dodaja tudi, da bi prvostopni organ originalne prevode izvirnikov dokazil o opravljeni specializaciji in opravljenem doktoratu moral upoštevati že na podlagi tega, ker gre za javne listine, ki dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje in določa. Ne soglaša z mnenjem tožene stranke, da potrditev ujemanja prevoda listin z izvirnikom listine ne zadostuje kriterijem listine, ki bi jo bila dolžna upoštevati kot verodostojno listino. Tožeča stranka izpostavlja, da so navedene listine bile sodno prevedene, prevode je izdelal sodni tolmač, sodni prevod pa predstavlja posebno vrsto prevoda, kjer sodni tolmač prevedenemu besedilu doda uradno veljavnost, s čimer se takšni sodni prevod lahko uporablja kot uradni dokument. S tem, ko je sodna tolmačka na vsaki izmed zgoraj citiranih listin potrdila, da se prevod ujema z izvirnikom, je s tem vsebinsko potrdila ravno to, da je prepis oz. prevod listine enak izvirniku ter tako predstavlja izvirni dokument v slovenskem jeziku. Sicer pa tudi v kolikor bi se podvomilo v delo sodne tolmačke, bi morala tožena stranka oz. prvostopni organ tožečo stranko na podlagi drugega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP pozvati k pojasnilu ali predložitvi originalnih listin na vpogled, saj so tako v konkretnem primeru obstajali pogoji za pojasnilo ali dopolnitev vloge v smislu 54. člena ZJZP.

17. Zmotna in napačna je po presoji tožeče stranke tudi ugotovitev organa prve stopnje, da tožeča stranka dokazil o dodatni strokovni usposobljenosti na področju ginekologije in porodništva, razen v enem primeru, ni priložila v slovenskem jeziku oz. slovenskem prevodu. Dve potrdili o udeležbi na seminarjih sta bili predloženi v slovenskem jeziku, dve potrdili o udeležbi na delavnicah sta bili v pretežni meri napisani v slovenskem jeziku oz. je v slovenskem jeziku napisano vse, kar je pomembno, da se lahko iz njih razbere oz. potrdi udeležba tožeče stranke na predmetnih delavnicah. Tudi v kolikor bi prvostopni organ upravičeno smatral, da ostala dokazila niso bila predložena v slovenskem jeziku, bi moral upoštevati in vrednotiti vsaj dokazila o seminarjih, ki jih je tožeča stranka predložila v slovenskem jeziku. Razen tega se prvostopni organ tudi ni opredelil do priloženih objavljenih strokovnih prispevkov in člankov, za katere že v samem razpisu ni predvidela tožena stranka, da bi jih bilo potrebno prevajati, v kolikor niso v slovenskem jeziku. S tem ko prvostopni organ oz. tožena stranka ni upoštevala vseh navedenih potrdil o udeležbi na tečajih, delavnicah in seminarjih, ki jih je tožeča stranka predložila v slovenskem jeziku in ker je spregledala kar sedem priloženih objavljenih strokovnih člankov na področju ginekologije in porodništva, je bila z izdajo izpodbijanega sklepa ponovno kršena določba 214. člena ZUP, ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva ter načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijan sklep prvostopnega upravnega organa in odločbo župana odpravi. Zahteva povračilo stroškov postopka.

18. Tožena stranka v odgovoru na tožbo kot neutemeljene zavrača navedbe tožeče stranke glede kršitve pravil postopka, glede kršitve materialnega prava in glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot neutemeljene. Ugotavlja, da so tožbene navedbe v veliki meri identične pritožbenim in da je zato dolžna ponoviti navedbe iz upravne odločbe drugostopnega organa. Razen tega pojasnjuje, da je v konkretni zadevi številčenje in zložitev dokumentacije po vrstnem redu lahko le nebistvena formalna nepopolnost, ki kot taka sama zase na popolnost vloge ne more vplivati, zato je tudi očitek, da bi morala biti tožeča stranka pozvana v tej smeri k dopolnitvi vloge, brezpredmeten. Pojasnjuje tudi, da se vlagatelju posamezna dokumentacija, ki jo je oddal v vlogi ne vrača. V okviru specialnega področja javnih razpisov ta namreč po oddaji vloge postane last razpisovalca, ki vso dokumentacijo potrebuje v dokazne namene pravilnosti postopka in izpolnjevanja oz. neizpolnjevanja pogojev razpisa posameznih vlagateljev, v kolikor bi javni razpis bil podvržen reviziji, pregledu ali oceni pristojnih organov. V zvezi z ugotovitvijo, da vloga ne vsebuje potrdila pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja pridobljenih v tujini tožena stranka pojasnjuje, da je tožeča stranka v vlogi namesto zahtevanega dokumenta iz točke III./2./2.1. predložila potrdilo bivšega delodajalca Kliničnega centra ... Klinike za ginekologijo in porodništvo z dne 21. 4. 2017, v katerem ta potrjuje, da je imela tožeča stranka na dan 28. 2. 2017 deset let in tri mesece delovne dobe. Prvostopni organ v izpodbijanem sklepu pojasnjuje, da je zahtevano potrdilo iz III. poglavja razpisne dokumentacije opredeljeno kot zahtevana sestavina vloge, ki jo je potrebno predložiti v originalu ali overjeni fotokopiji, saj je pomembno dokazilo, na podlagi katerega je mogoče vlogo ovrednotiti glede na v javnem razpisu določenega merila, v konkretnem primeru glede na merilo delovnih izkušenj na področju ginekologije in porodništva. Tožeča stranka je zahtevano potrdilo tujega nosilca pokojninskega zavarovanja nadomestila s potrdilom bivšega delodajalca, zato je prvostopni organ odločil pravilno, da vloga tožeče stranke iz tega razloga ni popolna. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da je po pooblaščenki dne 31. 5. 2017 predložila potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, tožena stranka pojasnjuje, da je bilo v razpisni dokumentaciji v točki I./10. in II./5. izrecno določeno, da dopolnjevanje vlog po poteku razpisnega roka ni dovoljeno. Ker je razpisni rok potekel dne 3. 5. 2017, je dopolnitev dne 31. 5. 2017 bila po poteku razpisnega roka in kot taka nedovoljena, zato je organ na prvi stopnji ne sme upoštevati. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

19. Tožeča stranka v pripravljalnih vlogah z dne 2. 2. in 6. 2. 2018 ponavlja tožbene navedbe.

20. Tudi tožena stranka v odgovoru na pripravljalne vloge tožeče stranke vztraja pri predlogu, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

K I. točki izreka:

21. Tožba je utemeljena.

22. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na področju ginekologije in porodništva na območju Mestne občine Maribor nepopolna, zato jo je zavrgla.

23. Koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti je prvenstveno urejena v ZZDej v 41. do 44. členu, kjer je določeno, da lahko javno službo v zdravstveni dejavnosti opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje (41. člen ZZDej). ZZDej v navedenih členih ureja tudi vprašanje, kdo podeli koncesijo, in sicer koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti (kamor sodi tudi izvajanje zdravstvene službe na področju ginekologije in porodništva) podeli z odločbo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za zdravstvo, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje (42. člen ZZDej). V 43. členu ZZDej je še določeno, da koncendent in koncesionar uredita razmerje in pogoje opravljanja javne službe v koncesijski pogodbi, v 44. členu ZZDej pa je urejen odvzem koncesije.

24. Zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, je Zakon o javno zasebnem partnerstvu (ZJZP) kot sistemski zakon za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja, saj je po določbi 1. alinee 26. člena ZJZP ena od oblik pogodbenega partnerstva tudi koncesijsko partnerstvo. ZJZP koncesijsko razmerje opredeljuje v 1. alinei 26. člena kot dvostransko pravno razmerje med državo oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu (definicijo posebne ali izključne pravice določa 11. točka 5. člena ZJZP).

25. Uporaba ZJZP je v razmerju do specialnih zakonov po določbi 3. člena ZJZP subsidiarna. Subsidiarnost uporabe pomeni, da se določbe ZJZP uporabljajo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj, ki jih ureja ZJZP, ne ureja drugače (lex specialis derogat legi generali). V primeru obstoja posebnega zakona se torej glede vprašanj, ki jih ureja posebni zakon, uporabijo določbe tega posebnega zakona in ne ZJZP. Če pa posebni zakon določenih vprašanj sploh ne ureja, ureja pa jih splošni zakon (ZJZP), se glede teh vprašanj uporabljajo določbe splošnega zakona oziroma ZJZP (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 208/2013).

26. V obravnavanem primeru je ZZDej v razmerju do ZJZP specialni zakon. Ker postopka izbire koncesionarja ZZDej ne določa, se zato po presoji sodišča v zvezi s podeljevanjem koncesij v obravnavani zadevi, ko ZZDej določa le kdo odloča o podelitvi koncesije, uporablja v tem delu ZJZP in njegove določbe, ki veljajo za koncesijsko partnerstvo.

27. ZJZP med drugim v postopku izbire v 42. členu postavlja pravilo, da se izvajalec javno-zasebnega partnerstva (koncesionar) izbere na podlagi javnega razpisa, razen če poseben zakon ne določa drugače. V zvezi z javnim razpisom za koncesijsko partnerstvo, ki se nanaša na negospodarsko javno službo, pa v drugem odstavku 44. člena ZJZP napotuje še na smiselno uporabo Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS). Ta je v določbah 35. in 36. člena omogočal neposredno podelitev koncesije brez izvedbe javnega razpisa, vendar pa je ZJZP v končni določbi 153. člena ti dve določbi ZGJS razveljavil, če gre za razmerja javno-zasebnega partnerstva.

28. Iz navedenega sledi, da ZJZP pri podeljevanju koncesij za negospodarske javne službe zahteva izvedbo javnega razpisa. V 3. odstavku 36. členu ZJZP je sicer določeno, da se v primeru koncesijskega partnerstva predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja uredijo s koncesijskim aktom, ki se v primeru, če izvajalec pridobi izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, sprejme v obliki uredbe vlade, odloka predstavniškega organa samoupravne lokalne skupnosti ali splošnega akta drugega javnega partnerja, izdanega na podlagi javnega pooblastila, določenega s posebnim zakonom. Vendar v času odločanja v obravnavani zadevi veljavni ZZDej izdaje koncesijskega akta, na podlagi katerega naj bi temeljil javni razpis, ni predvideval (predviden pa je s spremembo ZZDej-K od 1. 12. 2017 dalje).

29. V obravnavani zadevi gre za javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti, kot javne službe na področju ginekologije in porodništva v Mestni občini Maribor, to pa pomeni, da je ZJZP za predmetno zadevo relevanten v delu, ki se nanaša na temeljna načela in določila zajeta v členih od 48 do 65 in v zvezi s temeljnimi načeli je pomembno, da v postopku izbire tudi na področju javne zdravstvene službe ZJZP predpisuje načelo enakosti (12. člen), ter načelo transparentnosti (13. člen ZJZP), po katerem morajo imeti kandidati dostop do enakih podatkov za pripravo vloge ter do podatkov o pogojih in merilih za izbiro kandidata, izvajalec pa mora biti izbran na pregledan način in po predpisanem postopku.

30. Upoštevaje določbo 41. člena ZZDej, ki določa, da javno službo lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje v povezavi s smiselno uporabo ZJZS, po presoji sodišča občinski organ kandidata ne bi smel izločiti iz postopka izbire zgolj zaradi tega, ker je njegova vloga nepopolna, kar pomeni, da se organ v takem primeru sploh ne spušča v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev, in to se je v konkretnem primeru tudi zgodilo. Iz izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja, da bi bila vloga tožeče stranke zavržena zaradi tega, ker ne izpolnjuje določenega zakonskega pogoja za opravljanje dejavnosti. V kolikor za posamezno pravno področje ni posebnih predpisov glede zavračanja nepopolnih vlog, velja namreč Zakon o splošnem upravnem postopku (3. člen ZUP). Ob upoštevanju določb ZUP, ki se nanašajo na ravnanje organa v zvezi z obravnavo nepopolnih vlog (67. člen), bi torej pristojni organ lahko zavrgel vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru, četudi bi bili pogoji za zavrženje vloge zaradi nepopolnosti pregledno predpisani že v samem razpisu, mora organ v odločbi utemeljiti zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata takšne vloge ni mogel vzeti v presojo, razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati.

31. Kot je bilo že navedeno podlaga za javni razpis v obravnavani zadevi ni bil koncesijski akt, temveč ZZDej, ki tovrstnega akta ne predvideva, kar v posledici pomeni, da so razpisni pogoji morali biti v skladu z ZZDej in ZJZP.

32. V zvezi z ravnanjem z nepopolno vlogo, kar je predmet spora v obravnavanem primeru, je po presoji sodišča bistveno, da ZJZP v 48. členu določa zgolj, da mora objava javnega razpisa predpisovati vsaj kraj in rok za predložitev vloge, pogoje za njihovo predložitev, pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o njihovem izpolnjevanju, merila za izbiro najugodnejšega kandidata (8., 10. in 12. alineja). Popolna vloga pa je omenjena samo v četrtem odstavku 48. člena, kjer je predpisano, da morajo biti v razpisni dokumentaciji navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno vlogo. Tudi nadaljnje določbe ZJZP ne urejajo pogojev, pod katerimi lahko organ vlogo zavrže kot nepopolno, pač pa se določbe nanašajo zgolj na razvrščanje po stopnji izpolnjevanja razpisnih pogojev (peti odstavek 52. člena, prvi odstavek 54. člena in prvi odstavek 55. člena ZJZP).

33. V predmetnem javnem razpisu je bilo določeno, da mora vlagatelj izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje, ki jih določa 35. člen ZZDej in dodatne pogoje, ki jih določa koncendent (točka 5.). V točki 5.1. so kot zakonsko predpisani pogoji navedeni: da ima oseba zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in da je usposobljena za samostojno delo; da ni v delovnem razmerju oziroma v kolikor je v delovnem razmerju, bo le-to v primeru podeljene koncesije na tem javnem razpisu prekinila; da ji ni v pravnomočni sodbi sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica; in da ima zagotovljene ustrezne ordinacijske prostore na razpisanem krajevnem območju, ustrezno opremo in ustrezne kadre. V točki 6. javnega razpisa pa so določena merila za vrednotenje vlog z navedbo največjega števila točk in sicer: delovne izkušnje na področju ginekologije in porodništva (največ 15 točk); dodatna strokovna usposobljenost (največ 8 točk); znanstveni nazivi (največ 3 točke): objave strokovnih prispevkov in člankov (največ 3 točke). Navedeno je tudi, da je podrobnejša razčlenitev zgoraj navedenih meril predmet razpisne dokumentacije. V točki 10. javnega razpisa je navedeno tudi, da bo razpisna komisija, ki jo imenuje Župan Mestne občine Maribor ocenjevala oziroma ovrednotila le pravočasne, pravilne in popolne vloge, ki ustrezajo pogojem oziroma zahtevam razpisa in da bo prepozne, nepravilne, nepopolne in vloge vlagateljev, ki ne bodo izbrani, zavrnila oziroma zavrgla z upravno odločbo. Prav tako je bilo določeno, da dopolnjevanje vlog po poteku razpisnega roka ni dovoljeno in da bo komisija zahtevala le take dopolnitve vlog, s katerimi se opravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki pa v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

34. V razpisni dokumentaciji je tožena stranka v II. poglavju, ki ima naslov Navodila za izdelavo vloge, rok za oddajo vloge, datum odpiranja vlog ter obravnavo vlog v točki 2.3. navedla, da je popolna tista vloga, ki vsebuje vse zahtevane sestavine vloge (III. poglavje razpisne dokumentacije) oziroma katere vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, navodila oziroma zahteve opredeljene v tem razpisu. V III. poglavju z naslovom Zahtevane sestavine vloge pa je v točki 1. z naslovom Dokazila za izpolnjevanje zakonsko predpisanih in dodatnih pogojev v točki 1.A.1. med dokazili o izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev, ki jih mora predložiti vlagatelj, če je fizična oseba, navedla, da se zahtevana izobrazba za opravljanje predvidene dejavnosti in usposobljenosti za samostojno delo dokazuje z veljavno licenco vlagatelja na področju ginekologije in porodništva; v točki 1.A.2. pa je med dokazili, da oseba ni v delovnem razmerju oziroma v kolikor je v delovnem razmerju bo le-to v primeru podeljene koncesije prekinila, določila kot dokazilo izjavo vlagatelja o delovnem razmerju (obrazec A3), glede nekaznovanosti oziroma prepovedi opravljanja zdravstvene službe je predvidela kot dokazilo potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, ki ni starejše od 3 mesecev, glede zagotovljenih ustreznih ordinacijskih prostorov pa pa je kot dokazila navedla največ 8 dni star zemljiškoknjižni izpisek, ali veljavno pogodbo o najemu, ali veljavno predpogodbo. V točki 2. pod nazivom Dokazila za vrednotenje meril pa je v točki 2.1. glede delovnih izkušenj na področju ginekologije in porodništva navedla za vlagatelja, ki je bil zaposlen v tujini, kot dokazilo potrdilo pristojnega tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o pridobljeni delovni dobi in dokazilo o opravljeni specializaciji; pod točko 2.2. dodatna strokovna usposobljenost na področju ginekologije in porodništva je navedla kot dokazilo potrdila o udeležbi na tečajih in delavnicah na področju ginekologije v obdobju od leta 2012 do vključno leta 2017 in potrdila o udeležbi na seminarjih na področju ginekologije in porodništva od leta 2012 do vključno leta 2017; v točki 2.3. znanstveni nazivi je kot dokazilo navedeno potrdilo o pridobljenem znanstvenem doktoratu, v točki 2.4. objava strokovnih prispevkov in člankov na področju ginekologije in porodništva pa fotokopija objavljenega prispevka ali članka ali podatka iz sistema COBISS.

35. Upoštevaje zahteve, ki izhajajo tako iz javnega razpisa kot razpisne dokumentacije bi bila torej vloga kandidata, ki se je prijavil na javni razpis popolna le, če bi vsebovala vsa zahtevana dokazila, ki se nanašajo tako na izpolnjevanje zakonskih pogojev, kot tudi dokazila, ki se zahtevajo za vrednotenje vlog, torej vse obvezne sestavine, ki so določene v poglavju III. razpisne dokumentacije. Tako določeni razpisni pogoji pa po presoji sodišča niso skladni z zgoraj citiranimi določbami ZZDej in ZJZP, v nasprotju pa so tudi z določbami samega javnega razpisa, da mora vlagatelj za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje iz 35. člena ZZDej in dodatne pogoje, ki jih določa koncedent (točka 5. javnega razpisa). V razpisni dokumentaciji pa so zahtevana dokazila v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih in dodatnih pogojev navedena v točki 1. III. poglavja.

36. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je tožena stranka izločila vlogo tožeče stranke iz obravnavanja v izbirnem postopku kot nepopolno zato, ker vlogi ni predložila potrdila tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o delovni dobi v tujini, ker dokazila o opravljeni specializaciji oziroma doktoratu niso bila priložena v originalu oziroma v overjeni fotokopiji in ker dokazila o dodatnih strokovni usposobljenosti, razen v enem primeru, niso bila priložena v slovenskem jeziku oziroma slovenskem prevodu. Vsa navedena dokazila so v razpisni dokumentaciji navedena v točki 2. III. poglavja in v skladu točko 6. javnega razpisa služijo kot dokazilo za vrednotenje vlog. Vrednotijo pa se lahko le pravočasne, pravilne in popolne vloge. Zato bi po presoji sodišča bilo potrebno vlogo tožeče stranke obravnavati kot pomanjkljivo, očitane pomanjkljivosti pa poskušati s sodelovanjem tožeče stranke odpraviti in vlogo nato vsebinsko obravnavati.

37. Tožeča stranka je v skladu z razpisno dokumentacijo na obrazcu A3 navedla, koliko znaša njena dosedanja delovna doba na področju razpisane zdravstvene dejavnosti na dan 28. 2. 2017 in kot dokazilo v zvezi s tem predložila potrdilo bivšega delodajalca Kliničnega centra ..., Klinike za ginekologijo in porodništvo z dne 21. 4. 2017. Res je, da ni priložila zahtevanega potrdila tujega nosilca pokojninskega zavarovanja o pridobljeni delovni dobi, je pa glede delovnih izkušenj na področju ginekologije in porodništva, kar naj bi bil namen zahtevanih dokazil za vrednotenje vloge, predložila dokazilo, zato bi bil poziv na dopolnitev utemeljen tudi v smislu in v skladu z namenom iz 54. člena ZJZP ter ob uporabi 67. člena ZUP.

38. Da gre za pomanjkljivost, glede katere bi, upoštevaje namen 54. člena ZJZP ter ob uporabi določb ZUP, potrebno dati tožeči stranki možnost, da jo odpravi, po presoji sodišča velja tudi glede dela vloge, ki se nanaša na predložena dokazila v zvezi z dodatno strokovno usposobljenostjo, znanstvenimi nazivi in objavami strokovnih prispevkov in člankov (ki so prav tako določena kot merila za vrednotenje vlog v točki 2. III. poglavja razpisne dokumentacije), zlasti upoštevaje tolmačenje tožene stranke, da predloženi overjeni prevodi listin ne predstavljajo overjenih kopij (čeprav so bila vsa k vlogi predložena dokazila predložena v prevodu sodnega tolmača za srbski jezik, ki je potrdil, da se prevod ujema z izvirnikom sestavljenim v srbskem jeziku).

39. Glede na ugotovljeno nezakonitost, ki jo je v postopku zagrešila tožena stranka, ki je imela za posledico, da je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita že iz tega razloga, se sodišče ni opredeljevalo do obširnih tožbenih navedb tožeče stranke, ki so dejansko posledica ugotovljenih postopkovnih kršitev.

40. Glede na vse navedeno je zato sodišče izpodbijani akt, ki ga je vzelo v presojo v smislu 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3., 2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi z določbo 64. člena ZJZP) in ni le ugotovilo njegove nezakonitosti, glede na to, da tožena stranka na podlagi spornega razpisa ni opravila izbire (drugi odstavek 64. člena ZJZP).

K II. točki izreka:

41. V skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 sodišče v primeru kadar tožbi ugodi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje. V obravnavani zadevi je sodišče prisodilo tožeči stranki povračilo stroškov postopka v priglašeni višini.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2022

Podobni dokumenti:

• sodba II U 43/2012
• UPRS Sodba II U 93/2018-14
• UPRS sodba I U 1181/2014