UPRS Sodba I U 1190/2017-11

Jedro

Tožeča stranka za prijavitelja na omenjeni Javni razpis ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Iz besedila Javnega razpisa, to je iz prvega odstavka točke 3.2., sicer res ne sledi izrecno, da se lahko prijavi na razpis samo nosilec raziskovalnega programa, je pa to po presoji sodišča v zadostni meri razvidno iz določb Pravilnika in iz logike ter sobesedila Javnega razpisa, kot to obrazlaga tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi. Pri tem se utemeljeno sklicuje zlasti na točko 3.3. Javnega razpisa, po kateri se zahteva, da je raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju, na programsko skupino in s tem na prijavitelja pa so vezani tudi njegova zaposlitev ter merila za ocenjevanje v fazi izbora in preverjanja uspešnosti izvedbe projekta (prvi odstavek točke 3.3. razpisa). Enako - da je prijavitelj lahko le matična RO, izhaja tudi iz vprašanj in odgovorov, ki jih je tožena stranka objavila na spletnih straneh in za katere se skladno s podatki spisov ugotavlja, da so bili objavljeni pred zaključkom Javnega razpisa in da so torej prijavitelji vloge lahko pripravili skladno z dodatnimi pojasnili.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je kot pristojni organ v postopku Javnega razpisa za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0 z izpodbijanim sklepom vlogo tožeče stranke za projekt „A.“, s katero se je le-ta prijavila na omenjeni javni razpis, zavrnila.

2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je bil Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0 (v nadaljevanju Javni razpis) objavljen 30. 9. 2016 ter da so v v 3. točki razpisa določeni pogoji za udeležbo na javnem razpisu. Izpolnjevanje pogojev preveri strokovna komisija, ki je pri preverjanju izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2 Javnega razpisa (ustreznost prijavitelja) ugotovila, da vloga ne izkazuje izpolnjevanja vseh pogojev v skladu s točko 3.1 razpisa, ki določa, da se na javni razpis lahko prijavijo javne raziskovalne organizacije v Republiki Sloveniji ter druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno dejavnost v obliki raziskovalnih programov, sofinanciranih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju ARRS) in ki niso ustanovljene po ZGD. Prijavi se lahko zgolj nosilec raziskovalnega programa. Nosilci programov so matične raziskovalne organizacije oziroma samostojne raziskovalne organizacije, definirane s Pravilnikom o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnost (v nadaljevanju Pravilnik).

3. Strokovna komisija je namreč s strani ARRS pridobila Seznam raziskovalnih programov JRO in RO s koncesijo, iz katerega so razvidni podatki o nosilcih raziskovalnih programov za obdobje do konca leta 2016 ter pri tem ugotovila, da tožeča stranka ne izvaja raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov, sofinanciranih s strani ARRS kot matična ali samostojna raziskovalna organizacija. Zato pogoj iz točke 3.2 Javnega razpisa ni izpolnjen in zato je odločeno tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka.

5. V tožbi navaja, da so zaključki tožene stranke napačni tako v dejanskem kot v (materialno)pravnem pogledu in da je zato izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Navaja, da je tožena stranka spregledala dejstvo, da je prav ona izdala odločbo o izbiri koncesionarjev za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnega programa, v kateri je navedeno, da se za koncesionarja za izvajanje javne službe na tem področju, in sicer za izvajanje programa Človeške matične celice-napredno zdravljenje s celicami III izbere tožeča stranka, pri čemer se je tozadevni program izvajal pri tožeči stranki tudi že prejšnja leta na podlagi odločbe, v kateri je bilo prav tako navedeno, da se kot koncesionarja za izvajanje (istega) raziskovalnega programa izbere tožeča stranka. Tožeča stranka nadalje prilaga Pogodbi o začasnem (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v letu 2016 in v letu 2017, sklenjeni med tožečo stranko in ARRS, in po katerih je predmet pogodbe že omenjeni raziskovalni program, kar dokazuje, da tožeča stranka brez dvoma izvaja raziskovalno dejavnost v obliki raziskovalnih programov, sofinanciranih s strani ARRS kot matična ali samostojna raziskovalna organizacija. Tožeča stranka torej že vse od leta 2013 izpolnjuje zahtevani pogoj glede statusa izvajalca raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov, sofinanciranih s strani ARRS, vsekakor pa ga izpolnjuje na dan 9. 1. 2017, ko je tožena stranka pridobila seznam tovrstnih organizacij, ter v času izdaje izpodbijanega sklepa. Zato je tožena stranka dejansko stanje v tem pogledu ugotovila nepravilno in v posledici tudi nepravilno uporabila materialno pravo ter vlogo tožeče stranke za projekt, s katero se je le-ta prijavila na razpis, neutemeljeno zavrnila.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. Pri tem obširno pojasnjuje izpodbijano odločitev ter poudarja, da je vsak prijavitelj dolžan upoštevati vse pogoje in merila iz Javnega razpisa ter da je izpolnjevanje meril in pogojev preverjala skladno z določbami Javnega razpisa in razpisne dokumentacije in torej za vse vloge po istih pravilih, ki so bila določena in znana vnaprej in za katera je tožeča stranka v prijavnem obrazcu izrecno izjavila, da se z njimi strinja.

7. Nadalje tožena stranka navaja, da je v primeru nejasnosti glede razpisnih pogojev imel vsak prijavitelj vse čas do zaprtja razpisa, možnost, da postavi vprašanja nosilcu razpisa, to je toženi stranki, ki je vprašanja in svoje odgovore objavila na spletni strani in so sestavni del razpisne dokumentacije. Iz omenjene objave vprašanj in odgovorov pa izhajajo tudi odgovori na sporno vprašanje, to je glede izpolnjevanja pogojev za prijavitelje in je zato sporno razpisno določilo šteti za jasno in nedvoumno v tem smislu, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to je, da se (lahko) prijavlja na razpis le nosilka programa. Katere so matične raziskovalne organizacije, določa Pravilnik v 12. odstavku 4. člena, po katerem je matična tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma projekta ob prijavi programa oziroma projekta.

8. Poleg tega že Javni razpis v točki 3.3 določa, da mora biti raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju od dneva zaposlitve na operaciji najmanj do dneva izteka obdobja financiranja kot pogoj za sofinanciranje raziskovalnega projekta. Zaposlen mora biti v upravičeni raziskovalni organizaciji za poln delovni čas na operaciji najmanj za čas izvajanja projekta, oba pogoja pa sta vezana na matično RO, ki je prijaviteljica. Kar pomeni, da mora biti raziskovalec vključen v programsko skupino prijavitelja, ki je navedena v vlogi ter zaposlen na RO, ki je prijavitelj za izvajanje raziskovalnega projekta v okviru programske skupine, s katero se prijavitelj prijavlja na javni razpis. Oboje je torej matična RO. Kar vse izhaja iz logike Javnega razpisa in znanstvenoraziskovalnega sistema v RS, pogoj (da je prijavitelj matična raziskovalna organizacija ter da se prijavlja kot nosilka programske skupine, ki jo prijavitelj najavlja v vlogi) pa je razviden tako iz določb Javnega razpisa kot iz razpisne dokumentacije (FAQ).

9. Tožena stranka poudarja, da je v prijavni dokumentaciji (obrazec II Predstavitev raziskovalnega projekta) tožeča stranka kot nosilca programa navedla programsko skupino, v kateri bo raziskovalec zaposlen (naziv, vodja in šifra) ter navedla raziskovalni program P4-0176: Molekularna biotehnologija: od dinamike bioloških sistemov do aplikacij, vodja programa B.B., in ne raziskovalni program P3-0371, na katerega se sklicuje v tožbi. Vključenost raziskovalca pri prijavitelju v to programsko skupino (v okviru katere je podana prijava na javni razpis) od dneva zaposlitve na operaciji najmanj do dneva izteka obdobja financiranja je sicer v skladu s točko 3.3 Javnega razpisa pogoj za sofinanciranje raziskovalnega projekta.

10. Zaposlitev raziskovalca in izvajanje raziskovalnega projekta bi torej v tem primeru potekalo v programski skupini P4-0176, v kateri po podatkih, pridobljenih od ARRS, tožeča stranka ni matična RO in torej nima pooblastil, da zagotovi ustrezno vključenost raziskovalca v programsko skupino, komplementarnost programa dela z dejavnostmi programske skupine in doseganje zahtevanih rezultatov raziskovalnega projekta v delu, ki je vezan na programsko skupino, kar pomeni, da ne izpolnjuje vstopnega razpisnega pogoja. Iz baze podatkov je razvidno tudi, da vodja programske skupine B.B. ni zaposlen pri tožeči stranki in da je matična RO za omenjeni program C., medtem ko tožeča stranka v programu nastopa kot izvajalec. Pogodbi o (so)financiranju, ki ju tožeča stranka prilaga tožbi, zato za obravnavani primer nista relevantni.

11. Vloga tožeče stranke torej ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar je razvidno iz predloženega Kontrolnega lista za odpiranje in ugotavljanje popolnosti vloge ter preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev št. 5442-15/2016/140 z dne 8. 12. 2016, zato je bila v postopku izbora, ki se je vodil v skladu s točko 4. 3 razpisa, kot takšna zavrnjena.

12. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da se ne strinja s toženo stranko, da so določbe razpisa jasne, zlasti niso jasne tiste določbe, po katerih naj bi se na razpis lahko prijavil zgolj nosilec raziskovalnega programa. Točka 3.2 razpisa namreč ne vsebuje takšne določbe niti ni nikjer drugje v Javnem razpisu določeno, da se lahko na razpis prijavi le (pravna) oseba, ki je nosilka raziskovalnega programa. Nekakšna objava FAQ pa absolutno ne more predstavljati razpisne dokumentacije, saj bi to pomenilo, da se lahko Javni razpis dopolnjuje kar med rokom za prijavo, kar je v popolnem nasprotju s pravno varnostjo prijaviteljev in načelom enake obravnave vseh prijaviteljev. Poudari, da je bil Javni razpis objavljen 30. 9. 2016, sporna 24. vprašanje in odgovor pa objavljena na spletni strani tožene stranke šele 25. 10. 2016, kar pomeni, da je prijavitelj lahko še pred objavo vprašanja in odgovora nanj oddal svojo prijavo in je bila torej prijava do dne 25. 10. 2016 povsem ustrezna, po tem datumu pa naj bi postala neustrezna in s tem neupoštevna. Pri tem ko razpis kot takšen ni bil nejasen in zato ni potreboval dodatnih pojasnjevanj ali dopolnitev. Tudi po najbolj ohlapni razlagi določbe 3.2 razpisa namreč ni mogoče zaključiti, da se lahko na javni razpis prijavi samo nosilec raziskovalnega programa.

13. Ob sklicevanju na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 249/2014 z dne 9. 10. 2014 tožeča stranka poudarja, da predstavljajo objavljena vprašanja in odgovori tožene stranke takšno bistveno spremembo razpisnih pogojev, da bi morala tožena stranka bodisi pripraviti novo besedilo razpisa bodisi kot ustrezne sprejeti tudi prijave prijaviteljev, ki niso nosilci temveč izvajalci raziskovalnega programa, saj beseda izvajajo, ki jo vsebuje besedilo točke 3.2 razpisa, povsem jasno določa, da se lahko prijavijo tudi izvajalci programa, pri čemer veljavni predpisi (OZ) jasno določajo, da se določila pogodbe (oziroma besedila javnega razpisa) uporabljajo tako, kot se glasijo.

14. Sicer pa tožena stranka priznava, da je tožeča stranka nosilka raziskovalnega programa P3-0371 in torej tožeča stranka izpolnjuje tudi pogoj kot nosilka tega raziskovalnega programa. Prijavila se je sicer na razpis z drugim programom, vendar pa za izpolnjevanje zahteve, da bi moral biti prijavitelj hkrati nosilec raziskovalnega programa, zagotovo ni potrebno, da bi imel prijavitelj status nosilca RO prav na področju, ki ga je zapisal v prijavnem obrazcu in je zato tožba utemeljena tudi iz tega razloga.

15. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo prereka vse navedbe tožeče stranke. V zvezi z navedbami tožeče stranke, ki se nanašajo na objavo vprašanj in odgovorov navaja, da so le-ti del razpisne dokumentacije. Odgovori se objavljajo tekoče in v času, ko je javni razpis še odprt. Zadnji odgovori so bili objavljeni 28. 11. 2016, to je devet dni pred rokom za oddajo vlog in so torej prijavitelji lahko vloge pripravljali skladno z dodatnimi pojasnili.

16. Dalje navaja, da je določba 3.2 razpisa jasna in da jo je tožeča stranka morala poznati in razumeti. Vprašanja in odgovori zgolj dodatno pojasnjujejo morebitne dileme v zvezi z določbami razpisa. Zato ne gre za spremembo razpisnih pogojev, v zvezi s sodbo, na katero se sklicuje tožeča stranka pa navaja, da je bila izdana v drugem oziroma drugačnem postopku (javnega naročanja) ter da za obravnavani primer ni relevantna. Prav tako oceni kot nerelevantno sklicevanje tožeče stranke na določbe OZ, saj v konkretnem primeru ne gre za obligacijsko, temveč za upravnopravno razmerje, kjer se uporablja pravna podlaga, ki je navedena v Javnem razpisu. Z Javnim razpisom, ki sicer ni predpis, se določajo razpisni pogoji, pri čemer je iz predmeta in namena Javnega razpisa razvidno, da gre za sofinanciranje upravičenih stroškov izvedbe neodvisnih raziskav raziskovalnih organizacij, ki jih bodo izvedli v njih zaposleni raziskovalci, ki pomenijo most med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom in kjer je povezovalni člen raziskovalec na začetku kariere. Tako Javni razpis v točki 3.3 določa, da je pogoj za sofinanciranje raziskovalnega projekta zaposlitev raziskovalca v upravičeni raziskovalni organizaciji za polni delovni čas v obdobju od 1. 6. 2017 do 31. 5. 2020 ter da mora biti raziskovalec pri prijavitelju vključen v ocenjevano programsko skupino od dneva zaposlitve na operaciji do najmanj izteka obdobja sofinanciranja (31. 5. 2020). Na to programsko skupino so torej vezana merila za ocenjevanje v fazi izbora, kot tudi metoda preverjanja uspešnosti izvedbe projekta. Prav tako iz ciljev, namena, predmeta in drugih določb razpisa nedvoumno izhaja, da je prijavitelj lahko le organizacija, ki je nosilec raziskovalnega programa in ki (kot takšna) raziskovalni projekt tudi dejansko izvede, kar je tožena stranka dodatno pojasnila pri objavi odgovorov na vprašanja.

17. Že v odgovoru na tožbo pa je tožena stranka utemeljila in obrazložila tudi, zakaj se na Javni razpis ne more prijaviti raziskovalna organizacija, ki ni nosilka tistega raziskovalnega programa, v okviru katerega je dana prijava na javni razpis in v okviru katerega bo v primeru izbora potekala izvedba operacije, ki je predmet prijave na Javni razpis.

18. Tožba ni utemeljena.

19. V konkretnem primeru je sporen položaj tožeče stranke kot prijavitelja na Javni razpis, konkretno izpolnjevanje pogoja iz točke 3.2. razpisa, po katerem se lahko na Javni razpis prijavijo javne raziskovalne organizacije v Republiki Sloveniji ter druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno dejavnost v obliki raziskovalnih programov, financiranih s strani ARRS, in ki niso ustanovljene po ZGD.

20. V konkretnem primeru ni spora o tem, da gre pri tožeči stranki za omenjeno drugo raziskovalno organizacijo, ki ni ustanovljena po ZGD. Spora tudi ni o tem, da izvaja raziskovalni program P3-0371, za katerega se sklicuje v tožbi, in da je nosilka tega programa. Vendar pa projekt, ki ga je tožeča stranka prijavila na Javni razpis, in pri katerem naj bi sodelovala raziskovalka, ne sodi v program P3-0371, na katerega se sklicuje v tožbi, in zato po presoji sodišča že iz tega razloga ta program oziroma položaj tožeče stranke kot nosilke tega programa (P3-0371) ni relevanten za odločanje v konkretnem primeru. Z ozirom na vsebino razpisa (prim. točko 4.2. Merilo 1 za izbor/ocenjevanje vlog) je namreč šteti, da mora biti izkazana vključenost prijavitelja v tisti raziskovalni program, na katerega se nanaša raziskovalni projekt iz prijave in ne katerikoli (drugi) raziskovalni program, ki ga prijavitelj sicer že izvaja in v katerem je, kot se navaja v tožbi, tožeča stranka sicer nosilec programa.

21. Ni pa tožeča stranka nosilka programa oziroma matična RO, ko gre za program, na katerega se nanaša prijava. Tako iz spisov dovolj jasno (in neprerekano) sledi, da je tožeča stranka v prijavnem obrazcu II. Predstavitev raziskovalnega projekta navedla programsko skupino, v kateri bo raziskovalec zaposlen, „Č.“ ter da po uradnih podatkih ARRS o nosilnosti programske skupine tožeča stranka v tem programu, za katerega je matična RO C., nastopa kot izvajalec.

22. To pa tudi po presoji sodišča, enako kot ugotavlja tožena stranka, pomeni, da tožeča stranka za prijavitelja na omenjeni Javni razpis ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Iz citiranega besedila Javnega razpisa, to je iz prvega odstavka točke 3.2., sicer res ne sledi izrecno, da se lahko prijavi na razpis samo nosilec raziskovalnega programa, je pa to po presoji sodišča v zadostni meri razvidno iz določb Pravilnika in iz logike ter sobesedila Javnega razpisa, kot to obrazlaga tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi. Pri tem se utemeljeno sklicuje zlasti na točko 3.3. Javnega razpisa, po kateri se zahteva, da je raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju, na programsko skupino in s tem na prijavitelja pa so vezani tudi njegova zaposlitev ter merila za ocenjevanje v fazi izbora in preverjanja uspešnosti izvedbe projekta (prvi odstavek točke 3.3. razpisa). Programska skupina pa je v konkretnem primeru v prijavi opredeljena kot „Č.; B.B.“, kar pomeni, da gre za programsko skupino pri C., ki je matična RO za omenjeni program in ki ima torej kot takšna položaj prijavitelja na Javnem razpis. Enako - da je prijavitelj lahko le matična RO, izhaja tudi iz vprašanj in odgovorov, ki jih je tožena stranka (neprerekano in skladno s 26. točko razpisa - Dodatne informacije in obveščanje) objavila na spletnih straneh in za katere se skladno s podatki spisov ugotavlja, da so bili objavljeni pred zaključkom Javnega razpisa in da so torej prijavitelji vloge lahko pripravili skladno z dodatnimi pojasnili.

23. Ker je torej spoznalo izpodbijani sklep za zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

24. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

25. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker dejansko stanje v tistem, kar je bistveno za odločitev, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1792/2018-17
• UPRS Sodba I U 1206/2017-9
• UPRS Sodba I U 1205/2017-12