<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 183/2017-17

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.183.2017.17
Evidenčna številka:UP00013556
Datum odločbe:16.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin
Področje:DAVKI
Institut:davčna izvršba - zadržanje izvršitve - ista upravna zadeva - zavrženje vloge

Jedro

Drugostopenjski organ se je v zvezi z izpodbijano odločitvijo dodatno skliceval na drugi odstavek 87. člena ZDavP-2, po katerem o odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo davčni organ odloči izključno uradoma in ne na zahtevo stranke. Po navedenem tožnik nima pravice vložiti vloge za odložitev davčne izvršbe, zato je pravilna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve določba drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, v skladu s katero organ zavrže zahtevo, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožnika za odložitev izvršitve davčne izvršbe plačila davčnih obveznosti terjanih po sklepu o davčni izvršbi št. DT-4934-95543/2014-4 (07-710-02). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožnik vložil prošnjo za odložitev izvršitve davčne izvršbe do odločitve organa druge stopnje v zvezi s sklepom o davčni izvršbi in za obročno odplačevanje dolga, terjanega po sklepu o davčni izvršbi, ki jo je prvostopenjski organ prejel 25. 1. 2015. Davčni organ je dne 21. 12. 2015 izdal sklep o zavrženju vloge za odlog izvršitve davčne izvršbe št. DT-4291-507502/2015-20. Ker je prvostopenjski organ o enaki vlogi tožnika, to je o vlogi, ki se je nanašala na isti davčni dolg in z enako vsebino že odločil, je tožnikovo vlogo zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-31-168/2016-2 z dne 18. 10. 2016 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno. Navaja, da je bilo o istovrstnem zahtevku že večkrat odločeno, ter da se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila, zaradi česar je odločitev o zavrženju pravilna. Dodatno pojasnjuje, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna tudi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 87. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), saj gre za postopek, ki se lahko začne le po uradni dolžnosti, kar pomeni, da davčni zavezanec nima pravice vložiti vloge za odložitev davčne izvršbe. Pritožbeni organ je izpodbijani sklep preveril še po uradni dolžnosti, pri tem pa kršitev ni ugotovil.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. V tožbi navaja, da bi s plačilom nastopilo finančno stanje, zaradi katerega premoženje družbe ne bi več zadoščalo za poplačilo vseh dolgov nasproti upnikom. Navaja, da izpolnjuje vse kriterije iz 40. in 43. člena člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, saj je popolnoma plačilno nesposoben, kar je razvidno iz bilance stanja in bilance uspeha. Z izvršitvijo sklepa bi mu nastala težko popravljiva škoda, saj bi moral odpustiti večje število delavcev in predlagati likvidacijo družbe. Grozi mu tudi, da bo moral iz poslovnih razlogov odpovedati delovno razmerje večjemu številu delavcev, ter da ne bo imel sredstev za poplačilo vseh dolgov. V primeru plačila tudi ne bo mogel izplačati mesečnih plač svojim zaposlenim, posledično pa zaposleni in njihovi otroci ne bodo več socialno in zdravstveno zavarovani.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča tožba navedb, ki bi narekovale drugačno odločitev od izpodbijane, ne vsebuje. Tožnik se namreč v tožbi sklicuje na razloge za odlog plačila davčnih obveznosti, kar pa ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega postopka je namreč izključno odločitev o prošnji tožnika „za odložitev izvršitve davčne izvršbe do odločitve organa II. stopnje“, torej odločitev o odložitvi davčne izvršbe. Upoštevaje slednje tožnik z ugovori, ki se nanašajo na odlog plačila davčnih obveznosti, v tem upravnem sporu ne more uspeti.

7. Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog za odlog izvršitve davčne izvršbe zavrgel iz razloga po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ker naj bi bilo o isti stvari predhodno že odločeno, in sicer s sklepom prvostopenjskega organa, št. DT-4291-507502/2015-20 z dne 21. 12. 2015. Drugostopenjski organ se je v zvezi z izpodbijano odločitvijo dodatno skliceval na drugi odstavek 87. člena ZDavP-2, po katerem o odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo davčni organ odloči izključno uradoma in ne na zahtevo stranke. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je v sklepu X Ips 76/2016 z dne 6. 4. 2016 že izreklo, da veljavna ureditev stranki ne daje možnosti, da bi vložila predlog za odlog davčne izvršbe, ki bi bil podvržen meritorni presoji davčnega organa. Ob navedenem se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklicevalo na sklep istega sodišča X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012. Po navedenem tožnik nima pravice vložiti vloge za odložitev davčne izvršbe, zato je po presoji sodišča pravilna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve določba drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, v skladu s katero organ zavrže zahtevo, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.

8. Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu. Zato je tožbo na podlagi določbe 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

10. V zadevi je odločilo po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena istega zakona.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 87, 87/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzA1