<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 156/2016-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.156.2016.9
Evidenčna številka:UP00011649
Datum odločbe:16.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Sonja Kočevar (preds.), Vlasta Švagelj Gabrovec (poroč.), Violeta Tručl
Področje:KMETIJSTVO
Institut:neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - višja sila

Jedro

V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-39862/2014/10 z dne 11. 1. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) tožniku s KMG MID: ... zavrnila zahtevek za podukrep kmetijsko okoljskih plačil - integrirano vinogradništvo (v nadaljevanju KOP - IVG) na površini 3,28 ha (točka 1 izreka), ugotovila je, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 2 izreka) in da v postopku posebni stroški niso nastali (točka 3 izreka).

2. V obrazložitvi odločbe Agencija pojasnjuje, da je tožnik dne 14. 4. 2014 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2014, v kateri je med drugim uveljavljal tudi zahtevek KOP – IVG. V postopku je Agencija preverila, katero površino je treba za omenjeni podukrep upoštevati za izračun odstopanj od prevzetih obveznosti. Kot ugotavlja, je tožnik vstopil v izvajanje podukrepa KOP-IVG v letu 2007 s površino 3,69 ha, v letih 2008 in 2009 je omenjeni podukrep izvajal na površini 3,69 ha, v letih 2010 in 2011 na površini 3,68 ha, v letu 2012 na površini 3,50 ha in v letu 2013 na površini 3,67 ha.

3. V nadaljevanju se Agencija sklicuje na določbo osmega odstavka 14. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 (v nadaljevanju Uredba osi 2), ki določa, da je pri podaljšanju obveznosti izvajanje podukrepov KOP iz 15. člena Uredbe osi 2 površine mogoče zmanjšati za največ 10 %.

4. Tožnik, ki je v izvajanje podukrepa vstopil v letu 2007, je petletno obdobje zaključil v letu 2011, v letih 2012 in 2013 je obveznosti podaljšal, omenjeni ukrep pa je ponovno uveljavljal tudi v letu 2014.

5. Za osebe, ki so začele petletno obdobje izvajanja obveznosti v letu 2007, predstavlja površino, relevantno za izračun še dovoljenega 10 % odstopanja, po mnenju Agencije površina, ki so jo stranke uveljavljale v letu 2013. Ker je tožnik v tem letu uveljavljal in izvajal podukrep KOP-IVG na površini 3,67 ha, v letu 2014 pa le na površini 3,28 ha, je stranka podukrep KOP-IVG po ugotovitvi Agencije zmanjšala za več kot 10 %. Brez sankcije bi lahko zmanjšala površino le za 0,369 ha, torej na 3,32 ha.

6. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo z odločbo št. 33101-5/2016/2 z dne 24. 3. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno.

7. V obrazložitvi odločbe Ministrstvo pritrjuje izpodbijani odločitvi, v zvezi s pritožbenimi očitki o obstoju višje sile, katere posledica naj bi bilo tudi zmanjšanje površin v okviru obravnavanega podukrepa, pa Ministrstvo pojasnjuje, da je bilo z odločbo št. 33101-42824/2013/7 z dne 28. 2. 2014 tožniku opravičeno odstopanje od večletne obveznosti izvajanja ukrepa KOP-IVG na GERK-u ... na površini 0,30 ha le za leto 2013 in ne tudi za obdobje pred tem letom, zaradi česar so očitki o znižanju obsega vstopne površine brezpredmetne.

8. Tožnik je zoper izpodbijano odločitev vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri poudarja, da niti Agencija niti Ministrstvo v svojih odločbah nista upoštevala vzroka, ki v obravnavani zadevi po njegovem mnenju opravičuje zmanjšanje vinogradniške površine iz 3,69 ha v letu 2007 na 3,28 ha v letu 2014.

9. Kot pojasnjuje, se je vinogradniška površina zmanjšala za 0,41 ha oziroma za 11 % izključno zaradi posledic plazenja (višje sile), o čemer je tožnik ustrezno in pravočasno Agencijo obvestil že v aprilu leta 2013, kar pomeni, da so bila vsa dejstva v zvezi z zmanjšanjem površine zaradi višje sile upravnim delavcem Agencije znana. Da je temu tako, dokazuje tudi dejstvo, da je tožnika Agencija dne 14. 2. 2014 pisno pozvala, naj dopolni vlogo za višjo silo, če želi, da se vloga za zmanjšanje podukrepa KOP - IVG, poslana dne 24. 4. 2013, upošteva v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dopolnitev, ki jo je tožnik dne 18. 2. 2014 poslal na Agencijo, je vsebovala mnenje pristojne Kmetijske svetovalne službe X. in geomehansko poročilo strokovnjaka - geologa, saj je plaz prizadel del vinogradniške površine, velikosti 0,41 ha in 2 ha intenzivnega nasada jablan. Iz priložene raziskave geologa je razvidno, da na tej površini, ki jo je poškodoval plaz, ni več mogoča kmetijska pridelava. Sanacija obstoječega plazu pa bi bila predraga.

10. Agencija je zato po mnenju tožnika izpodbijano odločitev oprla na napačno ugotovljeno dejansko stanje, v postopku pa je bilo kršeno tudi načelo materialne resnice, ki ga je upravni organ pri odločanju dolžan upoštevati. Agencija bi namreč morala pred odločitvijo ugotoviti vse pomembne okoliščine in dejstva in stranki omogočiti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

11. V primeru dokazane višje sile namreč tudi drugi vlagatelji niso bili sankcionirani z neizplačilom finančnih sredstev za izvajanje podukrepa KOP na preostalih, zmanjšanih površinah.

12. Tožnik zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. V odgovoru na tožbo toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

14. Tožba je utemeljena.

15. V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je bil zahtevek tožnika za neposredna plačila za izvajanje podukrepa KOP - IVG za leto 2014 pravilno zavrnjen zaradi kršitve prevzetih obveznosti - to je zmanjšanja površine vinograda, ki je bil vključen v izvajanje podukrepa, za več kot 10 %.

16. Med strankama ni sporno, da je tožnik petletno obveznost izvajanja podukrepa KOP - IVG prevzel že leta 2007 in da je nato prevzeto obveznost v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe osi 2 podaljšal še dvakrat - prvič za dve leti (2012 in 2013) ter nato še za eno leto (2014). Ob vstopu v podukrep leta 2007 je uveljavljal plačila za vinograd površine 3,69 ha, v letu 2014 pa je uveljavljal zahtevek za neposredna plačila zgolj za 3,28 ha površin, kar v primerjavi z letom 2007 - pa tudi letom 2013, v katerem je plačila uveljavljal za površino 3,67 ha - predstavlja znižanje površine za več kot 10 %.

17. Agencija se v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero je zavrnila zahtevek tožnika, sklicuje na določbo osmega odstavka 14. člena Uredbe osi 2, ki določa, da je v primeru podaljšanja obveznosti izvajanja ukrepov KOP površine mogoče zmanjšati za največ 10 %. Zmanjšanje površin v obsegu, večjem od dovoljenega, predstavlja tako kršitev prevzetih obveznosti, ki utemeljuje za zavrnitev zahtevka.

18. Upravičenci so po prvem odstavku 13. člena Uredbe osi 2 plačila za podukrepe KOP za tekoče leto lahko pridobili le pod pogoji, določenimi v Prilogi 1 Uredbe, ki v prvem odstavku točke A.3. določa, da se upravičenec z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu podukrepe KOP izvajal ves čas trajanja obveznosti (to je najmanj pet let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep.

19. V Prilogi 1 pa so kot izjeme določeni primeri možnih odstopanj od prevzetih obveznosti, med katere sodijo tudi primeri višje sile, kot jih določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) - nadaljevanju Uredba št. 1974/2006/ES. V skladu s 1. točko 47. člena navedene evropske uredbe predstavlja primer višje sile tudi huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva. Priloga 1 Uredbe osi 2 med tovrstne naravne nesreče izrecno uvršča tudi zemeljski plaz (peti odstavek točke A.3.) ter določa, da ima upravičenec, ki uveljavlja primer višje sile, na voljo več možnosti glede morebitnega nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti - med drugim lahko tudi zmanjša obseg površin, ki so vključene v podukrep KOP, katerih izvajanje je zaradi primera višje sile prizadeto ali onemogočeno (sedmi odstavek točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2).

20. V enajstem odstavku točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2 sta v skladu z določbo drugega odstavka 47. člena Uredbe št. 1974/2006/ES določena tudi rok in način obveščanja pristojnega nacionalnega organa (Agencije) o primeru obstoja višje sile. Pisno obvestilo mora biti tako posredovano v roku 10 delovnih dni od dneva, ko upravičenec (oziroma od njega pooblaščena oseba) to lahko stori, obvestilu pa morajo biti tudi priložena ustrezna dokazila.

21. Po izrecni določbi šestnajstega odstavka točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2 se v primeru dokazane višje sile neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni.

22. V obravnavani zadevi je iz podatkov upravnega spisa razvidno, da je tožnik Agencijo o zemeljskem plazu v vinogradu, vključenem v podukrep KOP - IVG, (torej o obstoju višje sile v smislu petega odstavka točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2) pravočasno obvestil že v aprilu leta 2013, v letu 2014 pa je na zahtevo Agencije obvestilo dopolnil še z zahtevanimi dokazili. Na tej podlagi je nato Agencija dne 28. 2. 2014 z odločbo št. 33101-42824/2013/7 tožniku za leto 2013 na GERK-u št. ... opravičila odstopanje od prevzetih obveznosti na površini 0,30 ha vinograda.

23. Na istem GERK-u je tožnik neposredna plačila za podukrep KOP - IVG uveljavljal tudi v letu 2014, pri čemer je - kot je navedel že v pritožbi - obseg površin, za katere je uveljavljal plačilo, zmanjšal za del vinograda, ki je bil v letu 2013 prizadet zaradi plazu, njegove posledice pa tudi v letu 2014 niso bile sanirane.

24. Zaradi dokazane višje sile bi moral biti tožnik po presoji sodišča tudi v letu 2014 upravičen do odstopa ob prevzetih obveznosti zaradi opravičenega zmanjšanja površine, večje od 10 %. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti. Izvajanje prevzetih obveznosti na celoti površini vinograda, vključeni v podukrep KOP - IVG, je bilo namreč tudi v letu 2014 zaradi posledic višje sile onemogočeno, zaradi česar je tožnik po presoji sodišča ravnal prav, ko se je v skladu z določbo sedmega odstavka točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2 odločil, da bo zato v letu 2014 neposredna plačila uveljavljal le za tisti (zaradi plazu zmanjšani) del površin, ki jih je v tem letu dejansko lahko obdelal. Za te površine je zato v celoti upravičen do kmetijsko okoljskih plačil. Vsako odstopanje od prevzetih obveznosti je namreč treba na podlagi petnajstega odstavka točke A.3. Priloge 1 Uredbe osi 2 reševati individualno, to pomeni upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera posebej.

25. Ker je bil torej zahtevek tožnika za izplačilo v letu 2014 neupravičeno zavrnjen, je sodišče tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje.

26. Pri odločanju v ponovljenem postopku je Agencija vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

27. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške skupaj z DDV ter z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki.


Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) - člen 47

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) - člen 14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5OTEz