UPRS Sodba I U 807/2018-6

Jedro

Ob pridobljenih podatkih po uradni dolžnosti in iz njih izhajajočem očitno nerazčiščenem dejanskem stanju bi moral organ za BPP prejeta potrdila FURS tožnicama posredovati pred izdajo odločbe in jima dati možnost, da se o njih izrečeta. In ker tega ni storil, je zagrešil tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar je tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 94/2018 z dne 13. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP s 1. točko izreka odločil, da se zahtevi za BPP tožnic združita in vodita pod opr. št. Bpp 94/2018 in z 2. točko izreka zavrnil njuni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da sta tožnici vložili prošnji za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici, N 15/2017. Ker so bili glede na 130. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izpolnjeni pogoji za združitev in skupno obravnavanje zadev, je organ odločil kot izhaja iz 1. točke izreka. V nadaljevanju je organ ugotavljal izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovil je, da sta tožnici mati in hči, ki sta skupaj s sinom in bratom prijavljeni v samostojnem gospodinjstvu na naslovu ... Tožnica A.A. je študentka, ki po pokojnem očetu prejema pokojnino in dela preko študentskega servisa, tako da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela skupaj 1.814,73 EUR obdavčljivega dohodka, povprečno mesečno 604,91 EUR. Tožnica B.B. je mati A.A. in C.C., je zaposlena, prejema tudi nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela skupaj 1.852,38 obdavčljivega dohodka, povprečno mesečno 617,46 EUR. Brat in sin C.C. je študent, ki prejema mesečno pokojnino po pokojnem očetu in dela preko študentskega servisa, tako da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel skupaj 2.845,27 EUR obdavčljivega dohodka, povprečno mesečno 948,42 EUR. Drugih dohodkov družina nima. Družina tožnic na družinskega člana torej prejema mesečno 723,59 EUR mesečnega dohodka in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR. Glede na navedeno in ob upoštevanju 13. člena ZBPP je organ zato odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

2. Tožnici sta v tožbi navedli, da je organ njun materialni položaj ugotovil narobe, hkrati pa tudi ni pozval tožnic k pojasnilom glede prejetih dohodkov. Res je, da A.A. in C.C. prejemata družinsko pokojnino po pokojnem očetu in sicer vsak po 329,47 EUR mesečno, kar izhaja iz odločbe z dne 27. 11. 2017, vendar je bila odločba o tem izdana konec meseca novembra 2017, pravica do družinske pokojnine pa je bila priznana od 14. 10. 2017, do izplačila pokojnine za mesece oktober, november in december 2017 pa je prišlo v decembru 2017. Iz potrdila ZPIZ z dne 20. 12. 2017 je razvidno, da je bila tega dne nakazana pokojnina v višini 520,77 EUR kot razlika nakazila za čas od 14. 10. 2017 do 30. 11. 2017, dne 28. 2. 2017 pa je bila nakazana pokojnina v znesku 329,47 EUR za mesec december 2017. Pokojnine za čas od 14. 10. 2017 do 30. 11. 2017 tako ni mogoče upoštevati v okviru dohodkov, ki se upoštevajo v zadnjih treh mesecih, saj so bile izplačane za nazaj. Organ je napačno kot dohodek C.C. upošteval denarno socialno pomoč, ki je bila priznana tožnici B.B., ki se je izplačala na račun C.C. zato, ker ima slednji urejeno spletno bančništvo. Te denarne socialne pomoči, prejete kot pomoč pri kritju stroškov pogreba, organ ne bi smel šteti kot dohodke C.C. Tožnica B.B. prejela mesečno le plačo v višini 387,73 EUR in nadomestilo ZPIZ v višini 187,74 EUR oziroma po uskladitvi v višini 195,99 EUR, zato ni jasno, od kje višji dohodki. Če bi organ tožnicama omogočil, da se glede dohodkov izjavita, bi lahko tožnici navedeno pojasnili, posledično pa bi bila odločitev organa drugačna. Tožnici sta zato predlagali, da sodišče po vpogledu v priložene listine izpodbijano odločbo odpravi in tožnicama prizna ter odmeri vse nastale stroške in jih naloži v plačilo toženki, s plačilom v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje tožnic za dodelitev BPP. Organ je prošnjo zavrnil, ker tožnici ne izpolnjujeta finančnega pogoja za dodelitev BPP.

6. Če prosilec izpolnjuje z ZBPP določene pogoje, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni pogoj prosilca (subjektivni pogoj) in na zadevo, za katero je prosilec zaprosil za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno (11. člen ZBPP). V zvezi s finančnim pogojem ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči; šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). 14. člen ZBPP pa določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek); za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek), torej Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe, je organ svojo odločitev utemeljil s sklicevanjem na 8. člen ZSVarPre (ta opredeljuje določitev višine minimalnega dohodka) in z upoštevanjem podatkov, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti: potrdila FURS - obdavčljivi dohodki fizičnih oseb za vse tri člane družine: obe tožnici in C.C. (sina in brata) in kot zaključno ugotovil, da družina tožnic na družinskega člana prejme mesečno 723,59 EUR dohodka in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR.

8. Tožnici ugovarjata, da ju organ za BPP pred izdajo odločbe ni seznanil s pridobljenimi podatki, s čimer je kršil njuno pravico do izjave, posledično pa zato zmotno ugotovil dejansko stanje glede višine mesečnega dohodka na družinskega člana, kar v nadaljevanju tudi konkretno uveljavljata. Sodišče se s tema ugovoroma (z ugovorom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sicer le delno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) strinja.

9. Drugi odstavek 21. člena ZSVarPre določa, da če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena (t.j. v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge - 20. člen ZSVarPre) šele začel prejemati periodični dohodek (kamor med drugim sodi tudi (družinska) pokojnina - tretji odstavek istega člena ZSVarPre) ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

10. Iz tožbenih navedb in k tožbi priloženih listin (ki jih potrjujejo tudi podatki upravnih spisov, konkretno potrdila FURS) izhaja, da je organ pri tožnici A.A. in C.C. kot dohodek za mesec december 2017, poleg družinske pokojnine za mesec december 2017 v znesku 329,47 EUR in ostalih dohodkov iz naslova dohodki dijakov in študentov, upravičenih za posebne olajšave, upošteval tudi poračun družinske pokojnine v znesku 520,77 EUR, ki je bila plačana za nazaj (za obdobje od 14. 10. 2017 do 30. 11. 2017), kot dohodek za mesec januar in februar 2018 pa družinsko pokojnino v znesku 329,47 EUR in še ostali dohodek, pridobljen iz naslova dohodki dijakov in študentov, upravičenih za posebne olajšave, v tam navedenih zneskih. Iz povzetih podatkov torej nedvomno izhaja, da sta tožnica A.A. in C.C. kot družinski član v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge za BPP (šele) začela prejemati periodični dohodek - družinsko pokojnino, kar pomeni, da bi moral organ za BPP pri ugotavljanju njunega materialnega položaja upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka, česar pa - kot povzeto - ni storil in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita. Ob na tak način pridobljenih podatkih (torej po uradni dolžnosti) in iz njih izhajajočem (glede na citirano zakonsko določbo 21. člena ZSVarPre očitno nerazčiščenem) dejanskem stanju pa bi moral organ za BPP prejeta potrdila FURS tožnicama posredovati pred izdajo odločbe in jima dati možnost, da se o njih izrečeta. In ker tega ni storil, je zagrešil tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar je tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

11. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnic na podlagi 3., 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč stališču sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovih napotil glede vodenja postopka, o zadevi ponovno odločiti.

12. Sodišče pa zaradi racionalnosti nadaljnjega vodenja postopka dodaja še naslednje: tožnica B.B. nima prav, da bi moral organ za BPP upoštevati kot njen mesečni dohodek iz naslova 1101 (plače, nadomestilo, plače in povračila stroškov v zvezi z delom) izplačilo v višini 387,73 EUR, saj se upošteva znesek neto plače (12. člen ZUPJS), iz potrdila FURS za C.C. pa tudi ne izhaja, da bi bila med obdavčljivimi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, navedena (in posledično upoštevana) tudi izredna denarna socialna pomoč (za kritje stroškov pogreba za pok. moža oziroma očeta tožnic).

13. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnic temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).

Datum zadnje spremembe:

15.06.2018

Podobni dokumenti:

• sodba II U 447/2010
• UPRS sodba I U 1119/2014
• sodba I U 1664/2013