UPRS Sodba I U 952/2017-8

Jedro

Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1.

Iz določb OPN MOL ID je razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom ZUP treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, št. 351-1382/16-13 z dne 25. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo podstrehe v stanovanjske prostore v obstoječem stanovanjskem objektu, ki stoji na zemljišču parc. št. 2022, k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je organ po preveritvi pogojev iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter pregledu priložene dokumentacije organ ugotovil, da gre pri obravnavanem posegu za nadzidavo in ne rekonstrukcijo. Iz PGD namreč izhaja, da se bo volumen objekta povečal za 2,89 %, zato bi sicer lahko šlo za rekonstrukcijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), vendar je predmet posega delno nadvišanje objekta, kar je treba šteti za nadzidavo. Zato ni možno upoštevati določb ZGO-1 ter prostorskega akta (OPN MOL ID) za rekonstrukcijo. Obstoječi objekt je oddaljen od sosednje meje manj kot 1,5 m, tudi predvideni poseg je predviden v tem pasu. Glede na 24. člen OPN MOL ID bi moral zato tožnik priložiti tudi soglasje lastnikov sosednjega zemljišča, česar pa ni storil. Tožnik je navedenim ugotovitvam organa ugovarjal, kar pa ni vplivalo na drugačno odločitev organa. Ker predvideni poseg ne izpolnjuje predpisanih pogojev, je organ zahtevo za izdajo dovoljenja zavrnil.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in še dodal, da gre v tem primeru brez dvoma za povečanje obstoječega stanovanjskega objekta z nadzidavo neizkoriščenega podstrešja v izkoriščene stanovanjske prostore, zaradi česar se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (deloma višji objekt, vgradnja dveh novih oken, nov balkon). Ker povečanje prostornine ni posledica spreminjanja tehničnih značilnosti ali spremembe konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, ne gre za rekonstrukcijo. Pojasnil je še, da sprememba prostornine ni edino merilo za razlago pojma rekonstrukcije.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da bi moral organ njegov zahtevek obravnavati kot rekonstrukcijo. Organ se je postavil na stališče, da je šteti poseg za nadzidavo, delno nadvišanje objekta. Če bi obveljalo tako stališče organa, potem bi rekonstrukcija, pri kateri je izrecno dopuščena sprememba prostornine do 10 %, izgubila svoj smisel (tako tudi I U 49/2014). Če poseg v objekt izpolnjuje vse pogoje za rekonstrukcijo, potem gre za rekonstrukcijo kot v tem primeru, saj se spreminjajo tehnične značilnosti obstoječega objekta, iz podstrešja se bo prostor spremenil v stanovanjski, prostornina se bo povečala za 2,89 %, dela bodo izvedena na obstoječem tlorisu, torej se objekt ne bo približal glede odmika kateremukoli sosednjemu objektu. Tudi glede na način izvedbe del ne gre za dozidavo ali nadzidavo, ne bo tudi prišlo do bistvenega drugačnega zunanjega izgleda objekta. Sicer se prvostopni organ ni opredelil do vseh okoliščin, šele drugostopni organ je navedel, da se bistveno spreminja tudi zunanji izgled objekta. Tudi ta trditev je napačna, ker višina stavbe ostaja nespremenjena, deloma se spreminja višina dela stavbe, ki je sedaj 8,6 m oziroma 5,4 m pod slemenom, po rekonstrukciji pa bi bila 9,9 m oziroma 4,1 m pod obstoječim slemenom. Namen preureditve namembnosti podstrehe bo zasledoval tudi način izvedbe del. Tudi vgradnja oken ne pomeni take bistvene spremembe izgleda objekta, da bi bilo mogoče trditi, da gre za nadzidavo. Spreminjanje lege, oblike oken na fasadi, gradnja novega balkona se rešuje z rekonstrukcijo. Tudi naklon strehe se v tem primeru ne bo spreminjal, ne dodaja se dodatna etaža ali prostor, saj je prostor že zgrajen in opredeljen kot podstreha. Opozoril je še na I U 174/2013. Pri izvedbi se bodo uporabili drugi materiali, zato se vršijo spremembe tehničnih značilnosti. Po rekonstrukciji tudi ne bo nastala sprememba v osončenju sosednje parcele, ker je poseg v senci glavnega dela objekta. Načrtovana dela so na delu objekta, kjer je streha nižja, od glavne strehe in po izvedeni rekonstrukciji z dvigom nova višina ne bo dosegla kapi obstoječe glavne strehe. Glede odmikov je opozoril še na I U 1309/2010. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo v celoti razveljavi in zadevo vrne organu v ponoven postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrnitvi zahteve tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja. Organ je namreč presodil (in temu tožnik ugovarja), da je tožnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo in ne za rekonstrukcijo, kar je utemeljil z razlago določb ZGO-1, zaradi česar za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji po OPN MOL ID.

7. Po 7. 1. točki 2. člena ZGO-1 je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Po 7.2. točki istega člena zakona pa je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %.

8. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zavrnil izdajo dovoljenja za nameravani gradbeni poseg, ki jo je organ opredelil kot nadzidavo, zato, ker pri njem niso bili upoštevati odmiki od parcelnih mej, ki jih prostorski akt - v tem primeru OPN MOL ID - predpisuje za novogradnje (torej tudi nadzidavo) v 24. členu. Kot razlog, da je gradbeni poseg, za katerega je tožnik zahteval gradbeno dovoljenje, nadzidava in ne rekonstrukcija, pa je navedel le, da bi sicer glede na povečanje prostornine zgolj za 2,89 % lahko šlo za rekonstrukcijo, vendar pa, ker je predmet posega delno nadvišanje objekta, je ta poseg šteti za nadzidavo, torej novogradnjo. Drugostopni organ je odločitev prvostopnega organa še dopolnil z navedbo, da se bo zaradi nadzidave bistveno spremenil zunanji izgled objekta (deloma višji objekt, vgradnja dveh novih oken, nov balkon).

9. Tak zaključek organov pa je po presoji sodišča napačen oziroma vsaj preuranjen.

10. Iz izpodbijane odločbe (in drugostopne odločbe) namreč ni razvidno, da bi organ pri svoji odločitvi o opredelitvi gradbenega posega upošteval (poleg ZGO-1) tudi OPN MOL ID. Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi: 1. ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Da mora biti objekt skladen s prostorskim aktom, pa nalaga investitorju že 13. oziroma 14. člen ZGO-1. Člen 14 tako še določa, da se skladnost objektov s prostorskimi akti zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z uporabo objekta oziroma prostorov v njih (prvi odstavek); objekte pa je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti (drugi odstavek).

11. OPN MOL ID v 3. členu določa pomen posameznih izrazov, uporabljenih v tem odloku, med drugim tudi za pojma nadzidava in rekonstrukcija. Tako je v 51. točki določeno, da je nadzidava objekta povečanje BTP (bruto tlorisna površina, op. sod.) obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta. V 90. točki pa isti akt opredeljuje še pojem rekonstrukcija, ki pa je (skoraj) identičen opredelitvi pojma iz 7.2. točke 2. člena ZGO-1, razen, da je v OPN MOL ID še dodano, da omejitev v zvezi s spremembo objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

12. Iz povzetih določb OPN MOL ID je tako razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID. Ker je pri odločitvi organa ta presoja izostala, je njegova odločitev nezakonita že iz tega razloga.

13. Ob tem pa sodišče še dodaja, da tudi tožnik ugovarja opredelitvi obravnavanega posega v prostor v smislu, kot je nadzidava opredeljena v OPN MOL ID, saj med drugim tudi izpostavlja, da se s posegom spreminjajo tehnične značilnosti obstoječega objekta, da se bo iz podstrešja prostor spremenil v stanovanjski, prostornina pa povečala za 2,89 %, dela pa bodo izvedena na obstoječem tlorisu, kot tudi, da se bistveno ne bo spremenil zunanji izgled objekta.

14. Sodišče je zato tožbi na podlagi 4. točke in posledično 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, odločbo prvostopnega organa odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ opraviti presojo nameravanega posega v prostor tudi z vidika določb OPN MOL ID in presoditi še ostale tožbene ugovore, ki jih navaja tožnik.

15. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena). Sodno takso bo sodišče tožniku povrnilo po uradni dolžnosti (36. člen Zakona o sodnih taksah).

Datum zadnje spremembe:

15.06.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1965/2018-16
• UPRS sodba I U 1269/2014
• UPRS sodba I U 128/2015