UPRS Sodba II U 596/2017-6

Jedro

Tožena stranka je tožnikovo vlogo za brezplačno pravno pomoč v bistvu zavrnila na podlagi okoliščine, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba, ker mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti opraviti strokovni izpit, ki vključuje tudi poznavanje prava in sodne prakse, zato je sposoben zastopati stranko v pravdnih postopkih. Po presoji sodišča pa navedena okoliščina sama po sebi še ne izključuje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi ZBPP, saj obveznega zastopanja stečajnega dolžnika v poslih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni mogoče šteti kot posebno ureditev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP 624/2017-2 z dne 21. 11. 2017 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I Pg 216/2017 ter se nanaša na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 450.000,00 EUR. V skladu z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ta se ne odobri, če je zadeva očitno nerazumna oziroma če prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka ugotavlja, da je prosilec v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti. V skladu z določbo 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vodi posle insolventnega dolžnika stečajni upravitelj. Po določbi 108. člena navedenega zakona pa lahko opravlja funkcijo upravitelja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zardi insolventnosti. Pogoj za izdajo tega dovoljenja je tudi opravljen strokovni izpit, ki zajema preverjanje znanja s področja insolvenčnega prava, prava in ekonomije ter vključuje poznavanje predpisov, teorije in sodne prakse. Po določbi 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da prosilčeva zadeva ne izpolnjuje pogoja očitne razumnosti v smislu 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj je stečajni upravitelj prava vešča stranka, sposoben zastopati stranko v pravdnih postopkih, zaradi česar bi bilo prosilcu nerazumno dodeljevati brezplačno pravno pomoč.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je bil postopek osebnega stečaja začet 17. 10. 2014. Iz poročil stečajnega upravitelja je razvidno, da ima tožnik malo premoženja, zato je bilo v drugih postopkih, ki se vodijo zoper njega, ugodeno njegovim prošnjam za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pravdna zadeva v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, se nanaša na tožbo tožeče stranke A. d.d. - v stečaju zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v znesku 450.000,00 EUR. Drži, da v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika upravitelj, ki ga tudi zastopa pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanimi pravnimi dejanji insolventnega dolžnika. Prav tako tožnik ne odreka stečajnemu upravitelju njegovega strokovnega znanja, vendar pa meni, da določila ZFPPIPP ter Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije niso bila namenjena temu, da bi se dolžniku v postopku osebnega stečaja odrekla brezplačna pravna pomoč izključno zato, ker ga je upravičen zastopati upravitelj. To še zlasti ne v insolvenčnih postopkih zoper fizično osebo, kjer je položaj dolžnika povsem drugačen, saj mu obveznosti, kolikor ne pride do odpusta obveznosti, ostanejo, kar pa vpliva na nadaljnji položaj dolžnika in njegove družine. Glede na višino sporne terjatve bo ta vpliv gotovo velik. Izpodbijana odločitev pa tudi vpliva na tožnikovo pravico do svobodne izbire odvetnika. Funkcija upravitelja prisilne poravnave določena v 97. členu ZFPPIPP še ne pomeni, da je to izključni razlog, da se tožniku v postopku osebnega stečaja zavrne prošnja za dodelite brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka ter da se ga oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V zadevi ni sporno, da je tožnik v osebnem stečaju ter da se sodni postopek, v zvezi s katerim je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nanaša na ugotovitev obstoja s strani stečajnega upravitelja prerekane terjatve. Tovrstni postopki sodijo med posle insolventnega dolžnika iz 1. točke drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, pri katerih dolžnika pri procesnih in drugih pravnih dejanjih zastopa upravitelj. Po določbi drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP namreč z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona. To pomeni, da tožnik v teh postopkih (in z njimi povezanimi pravnimi dejanji) nima poslovne sposobnosti. V konkretnem primeru je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil tožnik sam, vendar pa je tožba vložena po upravitelju, zato jo je sodišče obravnavalo po vsebini. Pri tem je tudi štelo, da je tožnik v tem postopku le stečajni dolžnik.

6. Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki te pravice ne bi mogla uresničevati brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako materialni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Tožena stranka je tožnikovo vlogo za BPP v bistvu zavrnila na podlagi okoliščine, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba, ker mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti opraviti strokovni izpit, ki vključuje tudi poznavanje prava in sodne prakse, zato je sposoben zastopati stranko v pravdnih postopkih. Po presoji sodišča pa navedena okoliščina sama po sebi še ne izključuje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi ZBPP, saj obveznega zastopanja stečajnega dolžnika v poslih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni mogoče šteti kot posebno ureditev brezplačne pravne pomoči.

8. ZBPP kot kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa subjektivni kriterij, ki se nanaša na premoženjsko stanje prosilca ter objektivni kriterij, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, za katero je zaprošena brezplačna pravna pomoč. Te podrobneje določa 24. členi ZBPP. Upoštevaje namen zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je po mnenju sodišča v okviru presoje okoliščin in dejstev o zadevi, mogoče upoštevati tudi okoliščino, da v postopku stečajnega dolžnika že na podlagi zakona zastopa upravitelj in da je upravitelj strokovno usposobljena oseba. Zaradi navedene okoliščine namreč ne gre za enak položaj kot v primerih, ko prosilca ne zastopa strokovno usposobljena oseba, čemur je v bistvu namenjeno zagotavljanje brezplačne pravne pomoči, to je zagotavljanje sodnega varstva s pomočjo strokovno usposobljene osebe. Vendar pa je treba to okoliščino obravnavati v povezavi še z drugimi okoliščinami konkretnega primera, ki jih mora organ za BPP presoditi v okviru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, česar pa tožena stranka v obravnavanem primeru ni storila, saj dejstev o sami zadevi ni ugotavljala.

9. Ker je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo svoje ugotovitve dopolnila z okoliščinami konkretnega primera v smislu 24. člena ZBPP ter nato v povezavi z dejstvom, da tožnika v postopku zastopa stečajni upravitelj, ponovno presodila razumnost dodelitve brezplačne pravne pomoči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila. Pri tem je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru upoštevna tudi okoliščina, da se je upravitelj v okviru stečajnega postopka že opredelil do terjatve, o kateri teče pravdni postopek, za katerega je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč.

10. Ker je sodišče sodbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, glede na to, da je sodišče o zadevi odločilo na seji, tožnika pa je zastopal v postopku pooblaščenec, ki je odvetnik. O tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Datum zadnje spremembe:

22.05.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 886/2014
• UPRS sodba I U 1324/2013
• UPRS sodba I U 882/2015