UPRS Sodba II U 55/2016-23

Jedro

Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije za energijo št. 142-12/2015-13/628 z dne 13. 1. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija za energijo (v nadaljevanju Agencija) zavrnila vlogo tožnika za izdajo dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema (točka 1 izreka), ugotovila pa je tudi, da v postopku posebni stroški niso nastali (točka 2 izreka).

2. V obrazložitvi odločbe Agencija pojasnjuje, da je tožnik dne 29. 5. 2015 vložil vlogo za izdajo dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Poslovno proizvodne cone X., ki jo je kasneje dopolnil - tudi s poimenskim seznamom 80 odjemalcev zemeljskega plina. Pojasnil je, da je omenjena cona nastala po stečaju B., da postopno oživljanje cone v okviru različnih poslovnih subjektov temelji na posameznih proizvodnih procesih in operacijah, lociranih v namenskih objektih bivše tovarne B., da se je deloma izgubil integralni produkt, da pa tehnološki procesi še danes determinirajo povezave v celovito skupnost na zaokroženi lokaciji Poslovno proizvodne cone X.. Po mnenju tožnika gre na območju bivše B. za integriran sistem, za komunalno in energetsko enovitost. V coni se je razmahnila predvsem kovinsko predelovalna industrija, serijska proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, orodjarstvo ter izdelava specifičnih proizvodnih sistemov. Okoli teh proizvajalcev pa so se postopoma zbrali podizvajalci in komplementarne dejavnosti. Uporabniki plinovodnega omrežja so izključno poslovni odjemalci, sistem pa je zaradi tehničnih zahtev izključno poslovnih odjemalcev drugačen zaradi potrebe po odjemu zemeljskega plina z višjim tlakom predaje (1 bar).

3. V nadaljevanju obrazložitve Agencija citira določbo prvega odstavka 227. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1), ki določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da distribucijski sistem lahko pridobi status zaprtega distribucijskega sistema. Kot pojasnjuje, je bila omenjena določba v EZ-1 prenesena iz Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija z dne 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (v nadaljevanju Direktiva št. 2009/73), v kateri so primeri geografsko zaokroženih industrijskih, poslovnih območij oziroma območij za skupne storitve iz prvega odstavka 227. člena EZ-1 izrecno našteti.

4. Direktiva navaja, da gre pri integriranem sistemu predvsem za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve zaradi posebnega značaja svojih dejavnosti, kamor sodijo stavbe na železniški postaji, bolnišnice, letališča, večji kampi z integriranimi zmogljivostmi ali območja kemične industrije. Po mnenju Agencije je sistem integriran, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni (ali drugi) procesi (oziroma operacije) enega vplivajo na procese (oziroma operacije) drugega.

5. Po ugotovitvi Agencije obstaja danes na območju bivše B. več odjemalcev zemeljskega plina, ki jim tožnik distribuira zemeljski plin. Izvajanje dejavnosti posameznih odjemalcev je Agencija preverila z vpogledom v Poslovni register Slovenije pri AJPES, vpogledala pa je tudi na spletno stran tožnika, na kateri so predstavljena podjetja, ki poslujejo znotraj cone in ugotovila, da podjetja, ki so locirana znotraj te cone (od skupaj 212 jih 80 odjema zemeljski plin), opravljajo zelo raznoliko dejavnost.

6. Tako je na primer samo pod dejavnostjo proizvodnje zabeležena avtomobilska proizvodnja, pohištvena proizvodnja, proizvodnja dentalne tehnike, proizvodnja strojev za obdelavo kovin, proizvodnja opreme za pralnice, sušilnice in pralne stroje. Poleg proizvodnje se v coni opravlja še dejavnost industrije (predvsem kovinska industrija, kot je na primer metalizacija in strojna obdelava, brušenje, struženje, rezkanje), dejavnost trgovine (prodaja hladilno-mazalnih sredstev, hidravličnih olj, motornih olj, olj za rezkanje in struženje, distribucija in prodaja materialov za pohištvo, prodaja dentalnih pripomočkov, športnih pripomočkov, prodaja ogrevalne tehnike, vodovoda...). V tej coni pa se opravljajo tudi storitvene dejavnosti (kot so na primer storitve čiščenja CNC strojev, pošta, banka, rekreacija, logistične storitve, ključavničarstvo, krovsko kleparska dela...) in dejavnost gradbeništva (na primer inštalacije vodovoda, energetske rešitve, klimatizacija in prezračevanja...).

7. Na podlagi navedenega Agencija zaključuje, da gre v obravnavanem primeru za takšne tehnološke procese, ki se ne opredeljujejo kot celota, prav tako pa po mnenju Agencije tudi ne gre za industrijsko ali poslovno območje ali območje za skupne storitve (kamor sodijo načeloma bolnišnice, stavbe na železniški postaji, letališča, večji kampi z integriranimi zmogljivostmi ali območja kemične industrije), ki lahko vključuje zaprti distribucijski sistem zaradi posebnega značaja svojih dejavnosti. Ker torej ne gre za integrirani sistem, niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 227. člena EZ-1 za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, zaradi česar je Agencija vlogo tožnika za izdajo dovoljenja zavrnila.

8. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da distribucijski sistem, katerega lastnik in upravitelj je, izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Sistem tako med drugim predstavlja geografsko zaokroženo industrijsko in poslovno območje (tako cono opredeljujejo prostorski načrti), proizvodni procesi končnih odjemalcev v coni pa so zaradi posebnih tehničnih razlogov tudi integrirani.

9. Po mnenju tožnika primeri integriranih območij v Direktivi št. 2009/73 niso izrecno našteti, EZ-1 pa pojma integriranosti tudi ne opredeljuje, kar pomeni, da je treba ta pojem razlagati v smislu določb zakona.

10. Kot pojasnjuje tožnik, Poslovno proizvodna cona X. s svojo povezanostjo zaradi zagotovitve optimalne učinkovitosti integrirane oskrbe z energijo zagotavlja vsem uporabnikom optimalne pogoje za delo in razvoj. Predstavlja prostorsko omejeno, zaokroženo področje, ki je jasno ločeno od območja mesta, zanj pa so značilne tudi tehnične posebnosti: zahtevani so višji obratovalni standardi, kot veljajo za gospodinjski odjem - na zaokroženem distribucijskem sistemu cone je namreč zaradi specifičnega, izključno industrijskega odjema, tlak višji od tistega v mestu.

11. Razlaga pojma integriranega sistema iz prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1 v obrazložitvi izpodbijane odločbe po mnenju tožnika onemogoča, da bi se za zaprte distribucijske sisteme opredelile katerakoli proizvodno ali drugače zaključene enote. Agencija je po njegovem mnenju nepravilno povezala integriranost subjektov v coni zgolj z njihovo registrirano dejavnostjo in na tej podlagi nepravilno zaključila, da subjekti v coni niso integrirani, ker opravljajo različne dejavnosti. Kot opozarja tožnik, integriranost po Direktivi in EZ-1 pomeni integriranost procesov končnih uporabnikov zaradi posebnih tehničnih razlogov.

12. Podjetja v coni so po navedbi tožnika tehnološko integrirana: vsa podjetja so namreč interno povezana tako s komunalno, prometno kot tudi s telekomunikacijsko infrastrukturo, ki je v zasebni lasti in nima povezave z mestno infrastrukturo. Integrirani pa so tudi proizvodni procesi (in ne produkti oziroma dejavnosti) subjektov v coni. Zaradi načina proizvodnje jih namreč povezuje skupna infrastruktura s povsem drugačnimi standardi.

13. Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo toženki v ponovni postopek, podrejeno pa predlaga, da sodišče distribucijskemu sistemu podeli status zaprtega distribucijskega sistema. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da je sistem integriran le takrat, ko gre za tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in predstavljajo industrijsko in poslovno območje ter območje za skupne storitve zaradi posebnega značaja svoje dejavnosti. Cona X. zaradi raznolike dejavnosti ni povezana med seboj, zaradi česar ne predstavlja območja v smislu prvega odstavka 227. člena EZ-1. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15. V nadaljnjih vlogah tožnik poudarja, da Agencija v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, zakaj meni, da Poslovno proizvodna cona X.ne predstavlja industrijskega in poslovnega območja. Po njegovem mnenju so v Direktivi št. 2009/73 našteti le primeri območij za skupne storitve (bolnišnice, železniške postaje in letališča) in ne tudi primeri industrijskih in poslovnih območij. Poudarja, da je v skladu z Direktivo št. 2009/73 namen zaprtih distribucijskih sistemov optimalna učinkovitost integrirane oskrbe, kar zahteva posebne obratovalne standarde. Obstoj teh, posebnih obratovalnih standardov pa je tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ves čas izpostavljal.

16. V vlogi z dne 12. 1. 2017 je udeležbo v postopku priglasila tudi družba A. d.o.o., ki na območju Mestne občine Y. izvaja gospodarsko javno službo dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Ker cona ni pridobila statusa zaprtega distribucijskega sistema, ima kot koncesionar tudi na tem območju izključno pravico in dolžnost izvajati javno službo. Zato želi biti udeležena v postopku, njen interes pa je, da se v zadevi čim prej odloči. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

17. V nadaljnjih vlogah tožnik nasprotuje vstopu družbe A. d.o.o. v postopek, ker meni, da ni izkazala utemeljenega pravnega interesa za udeležbo v postopku. Zato sodišču predlaga, da ji vstopa v postopek ne dovoli, predlaga pa tudi, da zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

18. V vlogi z dne 8. 3. 2017 toženka pojasnjuje, da je družba A. d.d. izključni in edini distributer plina na celotnem območju Mestne občine Y., kar ji nedvomno omogoča udeležbo v tem upravnem sporu.

K točki I izreka:

19. Tožba je utemeljena.

20. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v tem upravnem sporu status stranke z interesom v smislu prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) glede na okoliščine zadeve priznalo tudi družbi A. d.o.o. Kot izhaja iz 2. člena Aneksa št. 2 z dne 23. 2. 2012 h Koncesijski pogodbi za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Y. z dne 28. 7. 2003, ima namreč omenjena družba izključno pravico na celotnem območju Mestne občine Y., ki zajema tudi območje X., opravljati izbirno lokalno gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema v smislu prvega odstavka 218. člena EZ-1. Operaterju distribucijskega sistema zemeljskega plina s takšno izključno pravico, ki zajema tudi območje predvidenega zaprtega distribucijskega sistema, daje zaradi varstva pravnih koristi pravico udeleževati se postopka izdaje dovoljenja že zakon (četrti odstavek 228. člena EZ-1). Agencija je zato ravnala pravilno, ko je na tej podlagi v postopek izdaje izpodbijane odločbe kot stransko udeleženko pritegnila tudi omenjeno družbo, ki ji zato tudi v postopku upravnega spora zoper izdano zavrnilno odločbo ni mogoče odreči položaja prizadete stranke.

21. V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali sistem za distribucijo zemeljskega plina v Poslovno proizvodni coni X. izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 227. člena EZ-1 za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.

22. Status zaprtega distribucijskega sistema lahko v skladu z omenjeno določbo pridobi sistem za distribucijo zemeljskega plina, ki je s skupnim odjemnim mestom priključen neposredno na prenosni sistem in je namenjen distribuciji zemeljskega plina na geografsko zaokroženem industrijskem ali poslovnem območju ali območju za skupne storitve in ki praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev, če:

- so zaradi posebnih tehničnih ali varnostnih razlogov operacije ali proizvodni procesi končnih odjemalcev tega sistema integrirani, ali

- če omrežje distribuira zemeljski plin predvsem lastniku sistema ali njegovim povezanim podjetjem.

23. O podelitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema odloča Agencija na podlagi zahteve operaterja distribucijskega sistema (to je lastnika distribucijskega sistema ali druge osebe, ki bo upravljala zaprt distribucijski sistem). Dovoljenje izda za obdobje deset let, če ugotovi, da obstoječi sistem za distribucijo izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema (228. člen EZ-1).

24. Namen posebne pravne ureditve zaprtih distribucijskih sistemov je uvesti možnost ustanovitve regulativno poenostavljenih in s tem učinkovitejših (konkurenčnejših) sistemov za distribucijo zemeljskega plina, ki operaterja oproščajo določenih obveznosti, ki veljajo za distribucijske sisteme v lokalnih skupnostih. Distribucija zemeljskega plina znotraj malih in zaprtih sistemov, ki v skladu z EZ-1 pridobijo status zaprtega distribucijskega sistema, se namreč ne opravlja kot gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema (226. člen EZ-1), kar pomeni, da operater ni omejen s pravili s področja delovanja gospodarskih javnih služb. V primeru soglasja zadostne večine odjemalcev zaprtega distribucijskega sistema pa je lahko operater zaprtega distribucijskega sistema tudi izvzet od obveznosti po 254. členu EZ-1, ki veljajo za operaterje distribucijskih sistemov (obveznost pridobitve soglasja Agencije k omrežnini in k tarifi za njeno obračunavanje).

25. Status zaprtega distribucijskega sistema z opisanimi poenostavitvami v poslovanju pa lahko pridobijo le distribucijski sistemi z določenimi z zakonom predpisanimi značilnostmi. Podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema opravičuje posebno razmerje, ki obstoji med operaterjem in uporabniki sistema in se kaže bodisi v specifični povezanosti proizvodnih procesov ali operacij uporabnikov sistema, kadar je teh več (prva alineja prvega odstavka 227. člena EZ-1), ali v pretežni dobavi zemeljskega plina lastniku sistema ali njegovim povezanim podjetjem (druga alineja prvega odstavka 227. člena EZ-1). Obstoj okoliščin, ki utemeljujejo podelitev tega posebnega statusa, mora zatrjevati in dokazovati operater distribucijskega sistema.

26. V obravnavani zadevi je, kot je to razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, Agencija vlogo tožnika za izdajo dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema zavrnila, ker je ugotovila, da obstoječi distribucijski sistem zemeljskega plina na območju Poslovno proizvodne cone X., v katerega je vključenih 80 uporabnikov, ne predstavlja industrijskega ali poslovnega območja ali območja za skupne storitve, na katerem bi tehnološki procesi uporabnikov predstavljali integrirano celoto v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.

27. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija do takšnega zaključka prišla na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije o registrirani dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema in na podlagi podatkov predstavitvene spletne strani Poslovno proizvodne cone Tezno.

28. Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema pa po presoji sodišča ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Drugače povedano, tudi proizvodni procesi ali operacije subjektov na določenem geografsko omejenem območju, ki sicer opravljajo raznoliko poslovno (proizvodno, trgovinsko, storitveno...) dejavnost, so lahko (zaradi posebnih varnostnih ali tehničnih razlogov) med seboj tako intergirani oziroma povezani, da je treba distribucijskemu sistemu, če ta seveda izpolnjuje tudi ostale pogoje, priznati status zaprtega distribucijskega sistema. Kateri so ti razlogi in kako (če sploh) so operacije ali proizvodni procesi med seboj povezani v celoto, pa je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, pri čemer je trditveno in dokazno breme, kot že obrazloženo, na ramenih operaterja distribucijskega sistema, Agencija kot nacionalni regulativni organ pa je v skladu z načelom materialne resnice dolžna presoditi njegove navedbe in ugotoviti obstoj pogojev po prvem odstavku 227. člena EZ-1.

29. Kot pomoč pri razlagi določbe prvega odstavka 227. člena EZ-1, ki prenaša v slovenski pravni red določbo 28. člena Direktive št. 2009/73, pa lahko nacionalnim organom služi tudi Pojasnjevalna opomba Evropske komisije k omenjeni direktivi,¹ v kateri Evropska komisija kot predlagateljica direktive med drugim pojasnjuje namen posebne pravne ureditve zaprtih distribucijskih sistemov in razčlenjuje pogoje, ki jih morajo ti izpolnjevati.

30. Glede zahteve po integriranosti operacij ali proizvodnih procesov zaradi posebnih tehničnih ali varnostnih razlogov Evropska komisija pojasnjuje, da zajema ta kriterij situacije, kjer več podjetij skupaj uporablja distribucijski sistem zaradi optimalne učinkovitosti integrirane oskrbe z energijo ali situacije, ko so zahtevani posebni tehnični, varnostni ali operativni standardi (točka 5.2. Pojasnjevalne opombe). V nadaljevanju Evropska komisija omenja tipična primera takšne povezanosti operacij ali proizvodnih procesov - prvi primer zajema industrijsko območje, kjer toploto, ki nastane ob proizvodnji električne energije, porabi drug uporabnik sistema v svojem proizvodnem procesu, drugi primer pa se nanaša na situacijo, ko uporabniki distribucijskega sistema potrebujejo drugačne standarde zanesljivosti dobave, kot jih nudi javno omrežje, še zlasti glede frekvence. Posebne obratovalne standarde, ki nakazujejo na integriranost operacij in proizvodnih procesov in ki služijo zagotovitvi optimalne učinkovitosti integrirane oskrbe z energijo znotraj zaprtega distribucijskega sistema, omenja izrecno tudi 28. odstavek uvodnih pojasnil (preambule) Direktive št. 2009/73, ki v ponazoritev našteva tudi nekaj najbolj tipičnih primerov industrijskih, poslovnih območij in območij za skupne storitve, ki lahko - če izpolnjujejo predpisane pogoje - predstavljajo zaprte distribucijske sisteme.

31. Obstoj posebnih obratovalnih standardov oziroma zahtev znotraj distribucijskega sistema Poslovno proizvodne cone X. je tožnik, kot je to razvidno iz podatkov upravnega spisa, zatrjeval že v vlogi za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, ko je navedel, da proizvodni procesi in potrebne tehnologije odjemalcev zahtevajo višji tlak v omrežju (1 bar). Do te trditve, ki je ključna za presojo, ali distribucijski sistem tožnika izpolnjuje pogoj integriranosti iz prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1, se Agencija v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila, temveč je pri razlagi pojma integriranosti operacij in proizvodnih procesov nepravilno izhajala zgolj iz registrirane dejavnosti uporabnikov sistema, ki pa ničesar ne pove o morebitni povezanosti operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev znotraj distribucijskega sistema.

32. Zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki predstavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje.

33. V ponovljenem postopku se bo Agencija morala opredeliti do navedb tožnika glede zatrjevanega obstoja posebnih obratovalnih standardov v distribucijskem sistemu X. in presoditi, ali ti standardi predstavljajo posebne tehnične ali varnostne razloge, zaradi katerih je operacije ali proizvodne procese uporabnikov sistema mogoče šteti za integrirane v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.

34. Pri odločanju v ponovljenem postopku je Agencija vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

35. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik (ki v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji) upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki.

K točki III izreka:

36. Do povračila stroškov postopka pa ni upravičena družba A. d.o.o. kot prizadeta stranka.

37. Pri odločanju o povračilu priglašenih stroškov postopka prizadeti stranki je namreč treba upoštevati prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da se stranki povrnejo le stroški, ki so potrebni za postopek. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS dne 1. 10. 2015 v sklepu opr. št. I Up 191/2015, so stroški za posamezno vlogo potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev.

38. V obravnavani zadevi A. d.o.o. takšnih navedb v postopku ni podala. Zato stroški, ki jih je priglasila, niso bili potrebni v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP. Zahtevo za povračilo stroškov je zato sodišče zavrnilo.

-------------------------------

¹ Interpretative note on Directive 2009/72/ES concernig common rules for the internal market in electricity and Directive 2009/73/EC concerning common rules for the internal market in natural gas, Commission staff working paper, Brussels, 22 January 2010.

Datum zadnje spremembe:

24.04.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 225/2018-25
• UPRS Sodba I U 1826/2021-37
• Sodba I Up 1017/99