UPRS Sodba II U 12/2018-7

Jedro

Ker ne gre za identičnost zadev dodelitve brezplačne pravne pomoči, tožničine prošnje ni mogoče zavreči po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 293/2017 z dne 13. 12. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov predujma za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke v zadevi pred Delovnim sodiščem v Celju št. Pd 229/2015. Pri odločanju o prošnji je po uradni dolžnosti vpogledal v vpisnike sodišč in ugotovil, da je bila prosilki že odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Bpp 188/2015 z dne 16. 9. 2015, po kateri je upravičena do plačila stroškov postopka (torej tudi stroškov izvedenca), ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju zoper Zavarovalnico A. d.d. zaradi plačila odškodnine v višini 36.913,14 EUR. V tem postopku je bil postavljen izvedenec medicinske stroke s področja ortopedije, po dopolnilnem zaslišanju izvedenca pa nobena od strank ni imela pripomb in ni predlagala postavitve novega izvedenca. Tožena stranka meni, da bi se to mnenje lahko uporabilo tudi v postopku, ki teče pred Delovnim sodiščem v Celju, št. Pd 229/2015. Spor za plačilo odškodnine se vodi pri dveh sodiščih, tožbi pa se razlikujeta le glede toženih strank postopka. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo zavrgel na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki pravi, da se zahteva zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.

2. Tožeča stranka takšno odločitev izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Navaja, da ni bilo nikakršne podlage za zavrženje prošnje, saj gre za dva popolnoma ločena postopka, pri čemer eden teče proti Zavarovalnici A. d.d., drugi pa proti družbi B. d.d., slednji se obravnava pred Delovnim sodiščem v Celju pod št. Pd 229/2015. Tožnica mora v obeh postopkih dokazati predpostavke odškodninske odgovornosti in višino škode. Glede na to bi moral organ tožnici v predmetnem postopku poleg že odobrene brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje odobriti tudi brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve stroškov predujma za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke. Razen tega tožena stranka ne sme na tožnico preložiti krivde zato, ker družba B. d.d. v obravnavanem postopku ne povzema že pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke iz zadeve, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. P 488/2015. Tožeča stranka je to v tem postopku sama predlagala, vendar se tožena stranka s tem ni strinjala. Odločitev organa za brezplačno pravno pomoč pa je tudi v nasprotju z namenom dodeljene brezplačne pravne pomoči, saj ne teži k uspehu tožnice v postopku in posledičnemu vračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka bo namreč sredstva dobila vrnjena le v primeru, če tožnica v tem postopku uspe. S tem pa je tožnici kršena tudi pravica do sodnega varstva, do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic iz 23., 14. in 22. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, ugotovi poseg v ustavne pravice tožeče stranke do sodnega varstva in enakosti pred zakonom ter odloči, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, oziroma podredno, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi stranki v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa. Navaja, da je vložitev dveh tožb neekonomična tudi za tožečo stranko, ki ji nastajajo dvojni stroški.

4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki pravi, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (materialna pravnomočnost). Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost).

6. Kot izhaja iz citiranega zakonskega določila, organ zavrne zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi postopek oziroma, če je bil v isti zadevi postopek že pravnomočno končan. Za isto zadevo pa gre, kadar so udeležene iste stranke in gre za isti predmet spora. V obravnavani zadevi tožeča stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izvedenca medicinske stroke v zadevi Delovnega sodišča v Celju, št. Pd 229/2015, v kateri se obravnava tožničina tožba za plačilo odškodnine zoper delodajalca B. d.d..

7. Organ za brezplačno pravno pomoč je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da je tožnica vložila tožbo tudi pred rednim sodiščem, to je Okrožnim sodiščem v Celju, zoper Zavarovalnico A. d.d. prav tako za plačilo odškodnine, kot je razumeti izpodbijani sklep, iz istega historičnega dogodka. Zadeva se vodi pod št. P 488/2015. Za to zadevo je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.

8. Iz navedenega izhaja, da ne gre za primer, ko bi o isti zadevi, kot je obravnavana, že tekel postopek in bi bilo o njej tudi že pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč za postopek pred delovnim sodiščem iz naslova pravic, odgovornosti in obveznosti iz delovnega razmerja, ki ga je sprožila zoper svojega delodajalca, Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu pa je odločal o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnici za zadevo pred Okrožnim sodiščem v Celju, kjer gre za tožbo zoper Zavarovalnico A. d.d. iz naslova zavarovanja odgovornosti. Zadevi za dodelitev brezplačne pravne pomoči torej nista identični, zato ni mogoče reči, da je o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.

9. Pri tem na odločitev ne vpliva, da gre za isti historični škodni dogodek in da je glede na določbo drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) kumulacija zahtevkov pred delovnim sodiščem zoper oba toženca z isto tožbo sicer mogoča. Kot rečeno je ta mogoča, ni pa nujna, tožeča stranka pa mora v vsakem primeru izkazati utemeljenost svojega zahtevka zoper vsakega od njiju. Vsaka tožena stranka tudi samostojno postavlja ugovore, s katerimi tožbi nasprotuje.

10. Ker ne gre za identičnost zadev dodelitve brezplačne pravne pomoči, tožničine prošnje ni mogoče zavreči po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Pri izdaji izpodbijanega sklepa je bila torej navedena določba napačno uporabljena, kar je vplivalo na pravilnost odločitve, zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 ta sklep odpravilo. Zaradi izvedbe oziroma dopolnitve ugotovitvenega postopka za razjasnitev dejanskega stanja glede dejstev, ki so pomembna za odločitev o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po vsebini, je v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba o vlogi tožeče stranke odločiti po vsebini, upoštevajoč pri tem za dodelitev brezplačne pravne pomoči določene zakonske pogoje.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

12. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

24.04.2018

Podobni dokumenti:

• sodba II U 177/2011
• UPRS Sodba II U 28/2020-8
• sodba I U 1570/2013