<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 559/2017-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.559.2017.6
Evidenčna številka:UP00009124
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Sonja Kočevar (poroč.), Violeta Tručl
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek

Jedro

Postopkovne kršitve, ki bi naj po stališču tožnika imela celo znake kaznivega dejanja, sodišči v okviru preizkusa z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi nista ugotovili. Ker torej do zatrjevane kršitve postopka v smislu procesnih predpisov sploh ni prišlo, posledično tudi sodniku ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja s tem, ko v postopku ni angažiral izvedenca, ki ga je predlagal tožnik. Navedeni zaključek pa ne pomeni prejudiciranja odločitve v kazenskem postopku, kot to navaja tožnik v tožbi, temveč je namenjen zgolj ugotovitvi, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na okoliščine in dejstva zadeve, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I Kr 34056/2017 po tožnikovem obtožnem predlogu. Po presoji tožene stranke v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po vpogledu v kazenski spis je tožena stranka ugotovila, da je tožnik kot subsidiarni tožilec vložil obtožni predlog zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1, po tem ko je Okrožno državno tožilstvo v Kranju s sklepom z dne 18. 7. 2017 zavrglo njegovo kazensko ovadbo. Tožnik je namreč v zvezi z delom A.A. kot okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru v pravdni zadevi III P 1004/2009 podal kazensko ovadbo, v kateri mu očita nepravilnosti pri delu, ker v postopek ni pritegnil z njegove strani predlaganega izvedenca prim. B.B., temveč je upošteval samo mnenji izvedencev C.C. in D.D., ki pa sta napačno ugotovila njegovo poslovno sposobnost. Tožena stranka se pridružuje zaključku Državnega tožilstva, da v obravnavani zadevi ni podan utemeljen sum očitanega kaznivega dejanja. Prvostopno sodbo sta namreč potrdili tako Višje sodišče v Mariboru kot tudi Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, pri čemer nista ugotovili kršitev postopka glede predloga za pritegnitev novega izvedenca. Glede na navedeno po mnenju tožene stranke v obravnavanem primeru A.A. ni mogoče očitati kršitev pravil postopka, s tem pa ni podan utemeljen sum, da bi storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Prav tako ni utemeljen novi očitek o storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja, saj je Državno tožilstvo po pregledu zbranega dokaznega gradiva tudi ugotovilo, da ni podan utemeljen sum storitve kakšnega drugega kaznivega dejanja. Tožena stranka zato ocenjuje, da prosilec kot subsidiarni tožilec v predmetni kazenski zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

2. Tožnik v laični tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ni mogoče s precejšnjo gotovostjo oceniti uspešnega izida. Vztraja pri vseh svojih navedbah ter meni, da obstaja dvom o pristranosti sodišča prve in druge stopnje. Glede kazenske zadeve na Okrajnem sodišču v Murski Soboti pa je po njegovem mnenju tožena stranka prejudicirala izid navedene zadeve in mu že vnaprej onemogočila kazenski postopek. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter da ga oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

6. Pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člen ZBPP, ki določa, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7. Po podatkih spisa je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenski zadevi, kjer nastopa kot subsidiarni tožilec zoper A.A., sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, v zvezi z očitkom storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Navedeni očitek se nanaša na zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga po pritegnitvi novega izvedenca v odškodninskem postopku. Sodnik je navedeni dokazni predlog zavrnil, ker je ocenil, da sta relevantne ugotovitve skladno podala že dva izvedenca, zaradi česar ni potrebe po postavitvi novega izvedenca. Odločitev prvostopnega sodišča je bila glede očitane kršitve pravil postopka predmet presoje v pritožbenem postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru ter v okviru revizijskega postopka pred Vrhovnim sodiščem, vendar pa nobeno sodišče ni ugotovilo kršitve pravil postopka.

8. Glede na navedeno se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni izkazan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Postopkovne kršitve, ki bi naj po stališču tožnika imela celo znake kaznivega dejanja, namreč sodišči v okviru preizkusa z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi nista ugotovili. Ker torej do zatrjevane kršitve postopka v smislu procesnih predpisov sploh ni prišlo, posledično tudi sodniku ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja s tem, ko v postopku ni angažiral izvedenca, ki ga je predlagal tožnik. Navedeni zaključek pa ne pomeni prejudiciranja odločitve v kazenskem postopku, kot to navaja tožnik v tožbi, temveč je namenjen zgolj ugotovitvi, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na okoliščine in dejstva zadeve, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prav tako je neutemeljen sicer pavšalen tožbeni ugovor o pristranosti sodišča prve in druge stopnje, saj je odločitev v revizijskem postopku preizkusilo tudi Vrhovno sodišče.

9. Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. O predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3Mzcx