<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 358/2016-16

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:II.U.358.2016.16
Evidenčna številka:UP00000392
Datum odločbe:05.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Sonja Kočevar
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Institut:zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo

Jedro

Splošno znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ker ničesar od tega tožnica ni izkazala za mednarodni znanstveni posvet, na katerega se sklicuje, se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat. Poleg tega pa navedenega dogodka niti ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavrnilo predlog za tožničino napredovanje v naziv svetovalka, ki ga je v skladu s 6. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) dne 29. 6. 2015 vložila ravnateljica Osnovne šole A.. V odločbi je ugotovljeno, da je imela tožnica naziv mentor več kot 4 leta, da je pri svojem delu uspešna, ter da je z uspešno končanimi programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izkazala najmanj 5 točk, ni pa priložila ustreznih dokazil o opravljenem dodatnem strokovnem delu, s katerimi bi izkazala najmanj 18 točk, od tega najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, ki jih je v skladu s Pravilnikom mogoče vrednotiti z dvema ali več točkami.

2. Na podlagi vlogi priloženih dokazil je tožnica z opravljenim dodatnim strokovnim delom v skladu z 20. členom Pravilnika izkazala po a) razdelku več kot 9 točk ter po b) razdelku 4 točke (2 točki za organizacijo tekmovanja na državni ravni ter 2 točki za enoletno mentorstvo pripravniku). Z dopolnitvijo svoje vloge je tožeča stranka izkazala še dve točki po b) razdelku 20. člena Pravilnika za pedagoško vodenje dveh taborov.

3. Tožeča stranka pa ni izkazala udeležbe z referatom na mednarodni konferenci, zato ji ni mogoče dodeliti točk po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika. Glede tega je tožnica predložila potrdilo o udeležbi z referatom na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu Združenja X., ki je trajal od 22. do 24. aprila 2015, ministrstvo pa je na podlagi obvestil, ki jih je prejelo, ter na podlagi anonimnih prijav ugotovilo, da verodostojnosti potrdil o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih v organizaciji X. ni mogoče potrditi. Tožnica je na poziv k dopolnitvi svoje vloge v zvezi s tem predložila še vabilo na 16. Mednarodni znanstveni posvet, iz katerega je razviden okviren terminski program posveta. Ta zajema predstavitve projektnega dela, razstave in delavnice, ni pa razvidna izvedba referatov ter aktivnih udeležencev posveta.

4. Ministrstvo je v skladu z 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) preverilo dejstva v zvezi z organizacijo in izvedbo mednarodnih znanstvenih simpozijev X. v zadnjih letih in na podlagi prejete dokumentacije različnih strank ugotovilo: da je bilo v letih od 2008 do 2015 organiziranih 21 mednarodnih posvetov v organizaciji X., pri čemer naj bi jih bilo v letu 2013 in letu 2015 organiziranih vsako leto 5; za 20 posvetov ni mogoče ugotoviti, po kakšnem programu so potekale predstavitve prispevkov, saj je iz predloženih dokazil razviden le časovni razpored najema prostorov; je bilo v postopkih napredovanj v nazive pri ministrstvu vloženih večje število potrdil o izvedenih referatih na mednarodnem posvetu v organizaciji X., kot je v času trajanja posveta referatov fizično mogoče izvesti; so posamezniki, ki naj bi na enem mednarodnem posvetu izvedli več referatov, poročali, da so organizatorju plačali več kotizacij, kar je izjemno nenavadna praksa organizacije mednarodnega posveta; niso dosegljivi programi posvetov, zato iz nobenega dokazila ni bilo mogoče ugotoviti, da je šlo za mednarodni posvet v skladu z 2. alineo č) razdelka 20. člena Pravilnika v povezavi z zadnjim odstavkom istega člena, v skladu s katerim bi morali na posvetu sodelovati udeleženci iz vsaj treh držav; ker ni programov posvetov, ni mogoče ugotoviti niti, da bi posamezni strokovni delavci izvedli referat niti, da bi izvedli predstavitev izdelka, delavnico, predavanje, plakat ali kakršnokoli drugo obliko dodatnega strokovnega dela, ki bi ga bilo mogoče ovrednotiti v skladu z 20. členom Pravilnika; so predloženi zborniki za posamezne posvete popolnoma identični, spreminja se samo datum in številka posveta; je v več zbornikih neresnično navedeno, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport finančno podpira posvete v Portorožu; so v zbornikih objavljeni samo povzetki prispevkov, ki so si po naslovu in vsebini iz leta v leto zelo podobni ali celo enaki.

5. Na osnovi vsega navedenega je bilo v postopku ugotovljeno, da tožeča stranka izvedbo referata izkazuje le s potrdilom, katerega verodostojnosti ni mogoče preizkusiti na noben drug način. Glede na to ministrstvo zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev za napredovanje iz prvega odstavka 9. člena Pravilnika, zato je njen predlog za napredovanje v naziv svetovalka, zavrnilo.

6. Tožeča stranka izpodbija zgoraj navedeno odločitev s trditvijo, da je bil v postopku za izdajo izdanega upravnega akta zakon in na zakon oprt predpis uporabljen nepravilno, nepravilno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, uveljavlja pa tudi razlog bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je tožnica na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu v Portorožu v času od 22. do 24. 4. 2015 predstavila samostojni referat, o čemer ji je X. izdal potrdilo, ki ga je predložila toženi stranki. Naknadno je v skladu s pozivom posredovala še fotokopijo vabila na ta posvet, razen tega pa je bil povzetek njenega referata objavljen tudi v zborniku, ki je javno dostopen. Drugih listin, ki bi neposredno potrjevale, da je tožnica predstavila samostojni referat na tem znanstvenem posvetu, nima, saj gre za listine, s katerimi razpolaga X. in ne tožeča stranka, iz odločbe pa ne izhaja, da bi ministrstvo X. pozvalo k predložitvi listin. V dokaz izvedbe samostojnega referata na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu X. poleg listin, ki se že nahajajo v spisu, prilaga še potni nalog za udeležbo na tem posvetu, izsek iz zbornika prispevkov, razen tega pa predlaga še lastno zaslišanje in zaslišanje prič B.B. in C.C., ki sta prav tako sodelovali na omenjenem posvetu, ter zaslišanje D.D., ki je predsednica te organizacije. Dokazila naj se pridobijo tudi od X.. Meni, da pogoje za napredovanje izpolnjuje in predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožnici s sodbo podeli naziv svetovalka. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Povzema navedbe iz izpodbijane odločbe in dodaja, da je tekom postopka dokazila v zvezi s pogoji za napredovanje zahtevala tudi od organizatorja mednarodnega posveta X., vendar pa ne tožeča stranka ne organizator toženi stranki zahtevanih dokazil nista predložila. Iz vabila na 16. Mednarodni znanstveni posvet v organizaciji X. je tako razvidno, da so v program simpozijev vključeni (le) izvedba razstave, predstavitev projektnega dela, delavnice, strokovna ekskurzija z ladjico in predstavitev inovativnih tujih projektov mladih, ne pa tudi referati. Tudi iz zbornika prispevkov ni razvidno, ali je bil prispevek izveden v obliki referata ali katerikoli drugi obliki (delavnice, predavanja). Vrednotenje s štirimi točkami po Pravilniku je mogoče izključno za izvedbo referata, ne pa tudi delavnic ali kakšne druge oblike aktivnega sodelovanja. Tožena stranka je v postopku presodila vsa dejstva in dokaze, s katerimi je razpolagala in ugotovila, da tožeča stranka pogojev za napredovanje ne izpolnjuje. Dokaz z zaslišanjem navedenih prič v obravnavani zadevi ni potreben, saj se lahko odločilna dejstva razjasnijo z listinskimi dokazi. Glede na okoliščine primera, pa se tožena stranka sprašuje tudi o verodostojnosti predlaganih prič. Potni nalog, ki ga je tožeča stranka priložila k tožbi, pa dokazuje le udeležbo na izobraževanju oziroma posvetu, ne dokazuje pa izvedbe referata.

8. Obe stranki sta pri svojih navedbah in stališčih vztrajali tudi v pripravljalni vlogi, tožena stranka pa se je v eni od njih sklicevala tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1373/2016-11 z dne 4. 4. 2017, kjer je Upravno sodišče v sorodni zadevi tožbo zavrnilo.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) pogoje za napredovanje v naziv svetovalec določa v 9. členu. V naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv mentor najmanj 4 leta, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 5 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk, od tega najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena z dvema ali več točkami.

11. Glede slednjega pogoja tožnica zatrjuje, da ga je izpolnila z izvedbo referata na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu X., ki je potekal od 22. do 24. aprila 2015 v Portorožu. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci se po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti s štirimi točkami. Pri tem je pomemben tudi tretji odstavek 20. člena Pravilnika, ki določa, da če s tem Pravilnikom ni določeno drugače, se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami.

12. Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje v skladu z 20. členom Pravilnika. Kot izhaja iz 20. člena Pravilnika se z eno točko vrednotijo dodatna strokovna dela navedena v a) razdelku, dela navedena v b) razdelku z dvema točkama, v c) razdelku s tremi točkami, v č) s štirimi, v d) s petimi, v e) z osmimi in v f) z desetimi točkami. Vrednotenje posameznih strokovnih del točkovno narašča z zahtevnostjo del. Tako se npr. predstavitev plakata ali razstave na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu strokovnih delavcev izven zavoda točkuje z eno točko (20. točka a) razdelka Pravilnika), prva objava samostojnega avtorskega strokovnega članka ali petih didaktičnih nalog v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji z dvema točkama (20. točka b) razdelka Pravilnika) in prva objava avtorske raziskovalne naloge ali avtorstvo knjige s tremi točkami (4. točka c) razdelka Pravilnika). Glede na to, da je samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci vrednoten s štirimi točkami (2. točka č) razdelka Pravilnika), to kaže na to, da gre za strokovno delo visoke zahtevnosti, kar je razvidno tudi iz primerjave z drugimi strokovnimi deli, navedenimi v razdelku č). Tako so tam še npr. uvrstitev strokovnega delavca na prva tri mesta oziroma osvojitev bronaste, srebrne ali zlate plakete na tekmovanju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav, koncertna izvedba orkestralnih oziroma vokalno-instrumentalnih del učitelja v organizaciji koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave, celovečerni solistični koncert v organizaciji državnih koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave itd..

13. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je torej strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi tako na izvedbeni ravni kot po vsebini. Pri tem je treba poudariti, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti le samostojni referat izveden na mednarodnem kongresu ali konferenci, za mednarodni kongres oziroma konferenco pa šteje tisti dogodek, na katerem sodelujejo tri ali več držav.

14. Tožeča stranka izvedbo referata na mednarodni konferenci izkazuje s potrdilom X. z dne 24. 4. 2015 in dodatnim potrdilom iz januarja 2016, na obeh pa je navedeno, da X. potrjuje udeležbo tožnice na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu 22.-24. 4. 2015 v Portorožu z referatom Tehnična ustvarjalnost v šolskem kurikulumu v obliki projektnega učnega dela "Od ideje do izdelka"- od vrtca do fakultetnega tehniškega študija. Na poziv k dopolnitvi vloge za napredovanje je tožnica predložila vabilo na ta dogodek, iz katerega izhaja, da program vključuje razstavo projektov (v sredo), predstavitve projektnega dela ter strokovno ekskurzijo z ladjo (v četrtek), razstavo projektov in predstavitev inovativnih tujih projektov mladih raziskovalcev (v petek).

15. Ne tožnica ne X. programa tega znanstvenega posveta, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj je potekala izvedba referatov in kdo jih je izvajal, nista predložila, čeprav sta bila (oba) k temu pozvana.

16. Že prej je bilo obrazloženo, je samostojni referat na mednarodni konferenci po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika delo visoke zahtevnosti. Obče znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.

17. Ničesar od tega za 16. Mednarodni znanstveni posvet v času od 22. do 24. 4. 2015 v Portorožu ni. Glede na to se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat, razen tega pa navedenega dogodka ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil 16. Mednarodni znanstveni posvet 22.-24. 4. 2015 v Portorožu resnično mednarodni ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.

18. K zgoraj navedenemu sodišče dodaja, da tožeča stranka tudi z navedbo, da je povzetek njenega prispevka objavljen v zborniku, ne more biti izpodbiti predmetne odločitve, saj ta kratka (šestvrstična) objava o izdelavi adventnega venčka ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.

19. Sodišče kot nepotrebnih ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič in tožnice, saj je po obrazloženem o za odločitev relevantnih dejstvih na podlagi dokazov zbranih v ugotovitvenem postopku pred upravnim organom mogoče napraviti zanesljiv zaključek. Ker so relevantna dejstva ugotovljena s stopnjo zanesljivosti, nadaljnje dokazovanje z zaslišanjem prič in tožeče stranke ni potrebno. Tudi nadaljnje pozivanje X. k predložitvi dokazil ne bi bilo smiselno, saj je to storilo že ministrstvo. Tožbi priloženi potni nalog pa izkazuje le povrnitev stroškov za potovanje v Portorož, o ostalih za odločitev relevantnih dejstvih, pa ne pove ničesar. Glede na to je sodišče kljub predlaganim dokazom odločilo v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) brez glavne obravnave.

20. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Enako odločitev je sodišče sprejelo tudi v sorodni zadevi št. I U 1373/2016 dne 4. 4. 2017.

21. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) - člen 9, 9/1, 20.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MTQ1