UPRS sklep I U 346/2016

Jedro

V predmetni zadevi gre za upravni akt, ki ne izpolnjuje pogojev, kot jih določa 2. člen ZUS-1. Z navedenim upravnim aktom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. Ker z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je z izpodbijano odločbo odločila, da se družbi A. d.o.o., (v nadaljevanju zavezancu za davek) do odprave nepravilnosti, ki so navedene v odločbi DT 0610-440/2014-62 z dne 9. 4. 2015 in v odločbi DT 0610-4404/2014-107 z dne 14. 7. 2015, zapečati spletna domena www...si, ki jo aktivno uporablja pri opravljanju dejavnosti trgovine na drobno po internetu. Navedena spletna domena se zapečati tudi zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti, izrečene z odločbo DT 0610-4404/2014-62 z dne 9. 4. 2015 (točka 1 izreka). Javnemu zavodu ARNES se odredi, da takoj po prejemu te odločbe onemogoči dostop do domene ...si ter za primere poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju, ki je priloga te odločbe (točka 2 izreka). Stroški postopka niso nastali. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točki 3 in 4 izreka). Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal na podlagi 37. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) in 8. člena Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). V postopku so bile ugotovljene kršitve pravnomočne odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, izrečene zavezancu za davek, družbi A. d.o.o., kakor tudi številne kršitve davčnih predpisov. Gre za dalj časa trajajoče in ponavljajoče kršitve, ki se izvajajo s prodajo preko spletne strani www...si. Zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev zakonov o obdavčenju se do odprave nepravilnosti, navedenih v odločbah iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe, zapečati domeno ...si. Prvostopenjski organ na podlagi prvega odstavka 37. člena ZFU in 8. člena Pravilnika odreja, da zaradi kršitve odločb, navedenih v točki 1 izreka, s strani davčnega zavezanca javni zavod ARNES onemogoči dostop do domene ...si ter za primere poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju.

2. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi navaja 1. člen, 4. člen in 6. člen sklepa Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Akademska raziskovalna mreža Slovenije (ARNES). Iz določbe 8. člena Pravilnika izhaja, da če uradna oseba prepove davčnemu zavezancu opravljanje dejavnosti, lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih ta uporablja za opravljanje dejavnosti. Zapečatenje spletnih strani se opravi z odredbo ponudniku storitev informacijske družbe, s katero se omeji dostop do spletnih strani, ki jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti. Očitane kršitve določb postopka niso podane. V zvezi z tožnikovim ugovorom „exceptio illegalis“ pa se sklicuje na načelo zakonitosti in vezanosti upravnih aktov na zakon ter podzakonske akte. Zavrne tudi ugovore, da je ukrep nesorazmeren, v nasprotju z načelom nevtralnosti interneta iz 203. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1) in v nasprotju z določbo 9. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (v nadaljevanju ZEPT).

3. Tožnik ugovarja bistvene kršitve določb postopka, saj mu je bila izpodbijana odločba vročena nepodpisana in brez žiga. Ob pomanjkanju sestavin odločbe, ta ne more postati dokončna. Toženka se tudi ni opredelila do vseh pritožbenih ugovorov. Za izrek ukrepa zapečatenje domena ni podane zakonske podlage v 37. členu ZFU, določba 8. člena Pravilnika pa je nezakonita, kar obrazloži in predlaga „exceptio illegalis“. Posebej opozarja na časovni vidik ukrepa. Meni tudi, da so podani pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj je toženka z obema izpodbijanima odločbama odločila o obveznostih tožnika in tako predstavljata akt iz 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugovarja tudi, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Meni, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno (37. člen ZJU), kar obrazloži. Ukrep je nesorazmeren v okviru načela pravne države (2. člen Ustave RS). Odločitev je v nasprotju z 203. členom ZEKom-1 in 9. členom ZEPT. Ukrep ustavitve in preprečitve kršitev ponudniku storitev informacijske družbe (tožniku) lahko odredi le sodišče (tretji odstavek 9. člena ZFPT). Ukrep onemogočanja (zapečatenja) dostopa do vsebin odreja izključno sodišče, upravni organ pa te pristojnosti nima. Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva in je ni možno preizkusiti. Izpodbijani ukrep je naložen tožniku kot javnemu zavodu in nosilcu javnih pooblastil. Pri registraciji domen pa gre za večstranski pogodbeni odnos in ne za javna pooblastila. Ni podane zakonske podlage za tožnikovo sodelovalno dolžnost. Ugovarja tudi, da davčni zavezanec, družba A. d.o.o., ni nosilec domene ...si, marveč je to hrvaška fizična oseba B.B.. Do tega ugovora pa se toženka ni opredelila. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, saj se tožniku nalaga zapečatenje domene subjekta, ki ni zavezanec. Sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi (tožniku vročeni 31. 8. 2015 in 7. 9. 2015) odpravi ter tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik vsebinskih ugovorov zoper izpodbijano odločbo ne more podajati, saj mu je naloženo zgolj zapečatenje domene. Pri tem pa tožnik ne ugovarja, da tega ne bi mogel storiti. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožnik v pripravljalnih vlogah podrobneje obrazloži ugovore, ki jih je uveljavljal že v tožbi. Ugovarja pa tudi, da nima prav toženka, ko navaja, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za predmetno tožbo, ker ni davčni zavezanec in tudi ni bil stranka v postopku. Drži ugotovitev, da tožnik ni bil stranka v postopku, ki ga je toženka vodila zoper davčnega zavezanca, zaradi česar tudi ni bil naslovnik odločbe DT 0610-4404/2014-62 z dne 9. 4. 2015. Navedeno sploh ni sporno. Sporno pa je, da je toženka z izpodbijano odločbo na osnovi neustavno pridobljenih oblastnih pooblastil tožniku prisilno odredila določeno ravnanje. Z izpodbijano odločbo je toženka posegla v tožnikovo svobodo urejanja lastnih pogodbenih razmerij, zaradi česar je podan njegov pravni interes za vložitev te tožbe.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

8. Po presoji sodišča tožba tožnika zoper odločbo, ki tožniku, kot javnemu zavodu, ki opravlja funkcijo nacionalnega registra za vrhnjo domeno.si nalaga, da takoj po prejemu te odločbe onemogoči dostop do domene ..t.si ter za primere poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju, ni dopustna. V predmetni zadevi gre za upravni akt, ki ne izpolnjuje pogojev, kot jih določa 2. člen ZUS-1. Z navedenim upravnim aktom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. Na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 pa sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu določb ZUS-1 pa je tisti akt, s katerim upravni organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

9. S točko 1 izreka izpodbijane odločbe je bil zavezancu za davek, družbi A. d.o.o., izrečen ukrep zapečatenja spletne domene ...si, ki jo aktivno uporablja pri opravljanju dejavnosti trgovine na drobno po internetu do odprave nepravilnosti, ki so navedene v odločbi DT 0610-440/2014-62 z dne 9. 4. 2015 in v odločbi DT 0610-4404/2014-107 z dne 14. 7. 2015. Navedena spletna domena se zapečati tudi zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti, izrečene z odločbo DT 0610-4404/2014-62 z dne 9. 4. 2015. Tožniku, kot javnemu zavodu, ki opravlja funkcijo nacionalnega registra za vrhnjo domeno.si pa je bilo v točki 2 izreka izpodbijane odločbe zgolj naloženo, da naj takoj po prejemu te odločbe onemogoči dostop do domene ...si, ki jo davčni zavezanec kljub izrečenemu ukrepu prepovedi opravljanja dejavnosti še vedno aktivno uporablja pri opravljanju dejavnosti trgovine na drobno po internetu. V danem primeru se tožniku zgolj odreja prisilno izvršitev naloženega ukrepa davčnemu zavezancu (glej sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 163/2009 z dne3 1. 10. 2009 in I Up 213/2009 z dne 1. 10. 2009). Tožniku pa se s točko 2 izreka izpodbijane odločbe nalaga tudi, da v primeru poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju. Po povedanem je bila izpodbijana odločba tožniku vročena zgolj v vlogi izvršitelja te odločbe, saj v skladu s 1. členom in 4. členom Sklepa Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Akademska raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) opravlja funkcijo nacionalnega registra za vrhnjo domeno.si. V pristojnosti javnega zavoda ARNES je tako tudi podaljšanje registracije domene, blokiranje domene oziroma izbris domene. Zapečatenje spletne strani je toženka opravila z odredbo ponudniku storitev informacijske družbe, javnemu zavodu ARNES, da omeji dostop do obravnavane spletne strani (spletna domena ...si), ki jih uporablja davčni zavezanec pri opravljanju svoje dejavnosti in za katero mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti trgovine na drobno po internetu. Tožnik je tako po povedanem po presoji sodišča v danem primeru le izvršitelj izpodbijane odločbe. S predmetno tožbo tožnik po presoji sodišča tudi ne uveljavlja sodnega varstva svojih pravic ali pravnih interesov. Tožnik tudi ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe v predmetnem postopku, saj v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po določbah ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.

10. Ker z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Odločitev o zavrženju tožbe pa tudi pomeni, da sodišče utemeljenosti tožbe po vsebini ni presojalo.

11. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep I U 1170/2014
• UPRS sklep III U 277/2012
• Sklep I Up 770/2007