UPRS sodba I U 607/2012

Jedro

Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so člani senata prišli do zaključka, da je v negativnem mnenju študentov navedenih več primerov neustreznega odnosa tožnice do študentov pri izvedbi predavanj in vaj, da so ocene v študentskih anketah v primerjavi z ocenami drugih predavateljev pomembno nižje, da je poskus poravnave pokazal nepripravljenost tožnice za pogovor s študenti. Senat je pravilno ugotovil, da je mnenje študentov dobro utemeljeno in argumentirano tudi zaradi časovne distance in neobremenjenosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku zavrnil zahtevek tožnice za ponovno izvolitev v naziv docentke za področje uporabnega jezikoslovja v varstvoslovju na Fakulteti za A. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica podala vlogo za ponovno izvolitev v naziv docentke za navedeno področje. Prvostopenjski organ je enkrat že zavrnil njeno vlogo, a jo je drugostopenjski organ odpravil, ter vrnil zadevo v ponovno odločanje, na kar je prvostopenjski organ ponovno zavrnil njeno vlogo. Zoper to odločitev je bil sprožen upravni spor in je Upravno sodišče RS prvostopenjsko odločbo odpravilo. Senat prvostopenjskega organa je zadevo ponovno obravnaval na petih sejah. Člani senata so se seznanili z obema negativnima mnenjema študentskega sveta in študentskih anket, mnenja poročevalcev, biografijo tožnice in pregledali njene izpise objav iz COBISSA. Člani senata so ugotovili, da je v negativnem mnenju študentov navedenih več primerov neustreznega odnosa tožnice do študentov pri izvedbi predavanj in vaj, kakor tudi pri izvajanju izpitov. Ocene v študentskih anketah so v primerjavi z ocenami drugih predavateljev pomembno nižje. Odražajo stanje, opisano v mnenju študentskega sveta. Po prvem negativnem mnenju je bil sklican sestanek, na katerega je bila povabljena tožnica in takratna predsednica študentskega sveta. Organizirana sta bila dva sestanka med študenti, tožnico in vodstvom, vendar neuspešno. Tožnica namreč na sestankih ni izrazila pripravljenosti za pogovor, na drugem sestanku je zapustila prostor, tretjega sestanka pa se ni udeležila. Poskus poravnave je pokazal negativen odnos tožnice do študentov in njeno nepripravljenost za pogovor. Študenti se ne pritožujejo nad profesorji, če ni nekaj zelo narobe. Študentski svet je dne 2. 7. 2009 ponovno izdal negativno mnenje za izvolitev. Prvostopenjski organ je sklepe senata posredoval tožnici v pisni obliki in dne 26. 9. 2011 prejel odgovor njenega zastopnika. Študentski svet je na seji dne 13. 12. 2011 ponovno obravnaval vlogo za izvolitev tožnice. Ponovno je dal negativno mnenje za ponovno izvolitev v naziv docenta. Za svojo podlago je uporabil mnenje študentskega sveta z dne 18. 6. 2009 ter vse razpoložljive rezultate študentskih anket pri predmetih Nemški jezik 2, Odnosi z javnostmi, kakor tudi preglednico rezultatov vseh študentskih anket za posameznega pedagoškega delavca za posamezen semester. Poleg tega so bila predstavljena mnenja anonimnih študentov, ki so obiskovali tožničina predavanja. Ugotovljeno je bilo, da so rezultati študentskih anket tožnice podpovprečni. Poleg tega je študentski svet upošteval mnenja takratnih študentov, ki so izražala negativni odnos tožnice do študentov in njeno izvajanje pedagoškega procesa pod povprečnimi akademskimi standardi. Prvostopenjski organ je pozval tožnico in njenega zastopnika, naj se seznanita z novim mnenjem študentov. Z njim sta se tudi seznanila ter prejela vabilo na 3. redno sejo senata prvostopenjskega organa, kjer bi lahko ustno pojasnila svoja stališča do ponovnega mnenja študentskega sveta. Senat prvostopenjskega organa je zadevo ponovno obravnaval na seji dne 22. 12. 2011. Na to sejo sta bila pravilno vabljena tudi tožnica in njen zastopnik, vendar se niti tožnica niti njen zakoniti zastopnik seje nista udeležila. Prav tako prvostopenjski organ ni prejel nobenega pisnega odgovora tožnice ali njenega zakonitega zastopnika na ponovno mnenje študentskega sveta. Pri tajnem glasovanju je bil izid glasovanja tak, da je bilo proti izvolitvi devet glasov, vzdržani pa trije glasovi. Na seji senata, kjer se je glasovalo, je bilo izpostavljeno, da so ocene iz študentskih anket pod povprečjem, pomemben dejavnik za odločitev pa je tudi nepripravljenost tožnice na pogovor. Mnenje študentov je zelo dobro utemeljeno in argumentirano tudi zaradi časovne distance in neobremenjenosti.

2. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

3. Tožnica v tožbi meni, da prvostopenjski organ lahko svojo odločitev opre na mnenje študentskega sveta šele potem, ko najprej presodi, ali je bilo le-to izdano v skladu s pravili postopka. Prvostopenjski akt mora imeti oceno o tem, ali je bilo mnenje študentskega sveta podano na podlagi rezultatov študentskih anket z zagotovljeno reprezentativnostjo odgovorov za ocenjevana leta. Tožnica meni, da je negativno mnenje študentskega sveta neresnično in neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe se prvostopenjski organ ni opredelil do dejstev, ki so ugotovljena v tem mnenju. Kronološkega popisa stanja zadeve ni mogoče šteti za navedbo razlogov za sprejem odločitve. V obravnavanem primeru ni relevantno zgolj dejstvo, da je študentski svet podal negativno mnenje, pač pa so pomembna predvsem dejstva, na podlagi katerih je študentski svet podal svoje mnenje, so pa sporna. Ta dejstva bi moral organ prve stopnje v svoji odločbi razčistiti in se do njih opredeliti. Ker tega ni storil, izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov in obrazložitev dejstev, ki so bila odločilna za neimenovanje tožnice v naziv docenta. Zgolj sklicevanje na mnenje določenega organa in na izid volitev ni dovolj. Iz rezultatov anket študentov izhaja, da je tožnica v zadnjih dveh letih prejela povprečno oceno 3,5, kar pomeni 70 % uspešnost in pozitivno oceno. Kljub temu teh anket študentski svet ni upošteval in se do njih ni opredelil. V skladu s 14. členom Navodila o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru mora študentski svet sprejeti mnenje, ki je potrebno v habilitacijskem postopku na podlagi rezultatov študentskih anket o pedagoškem delu posameznega učitelja ali sodelavca. V kolikor pride do odstopanj med rezultati študentske ankete in mnenjem študentskega sveta, mora študentski svet mnenju priložiti pojasnilo z razlogi za odstopanja. Tožnica meni, da je popolnoma subjektivna ocena, navedena v mnenju študentskega sveta, ki izraža nezadovoljstvo s kakovostjo izvajanja predavanj tožnice na področju nemškega in italijanskega jezika, pri čemer je treba upoštevati, da niti en član študentskega sveta ni obiskoval predavanj tožnice. V mnenju je tudi navedeno, da je znanje jezikoslovja na fakulteti slabo, to pa je študentski svet ugotovil brez kakršnekoli strokovne analize. Neresnično je tudi to, da predavanja potekajo v slovenščini, namesto v tujem jeziku, s čemer je študentu onemogočeno aktivno sodelovanje in nadgrajevanje znanja tujega jezika. Prav tako je neresnično, da se od predavanj tožnice bolj malo odnese in da se veliko časa zapravi z iskanjem vsebin preko svetovnega spleta. Neresnično je tudi, da študenti nimajo možnosti, da bi se izrazili in da bi se oblikovala medsebojna komunikacija. Iz obrazložitve dopolnilnega mnenja tudi izhaja, da je bilo mnenje sprejeto na podlagi izjav dveh študentov, kar vsekakor ne opravičuje odstopanja od rezultatov anket, pri katerih je sodelovala celotna študentska populacija, ki je obiskovala in spremljala pedagoško delo tožnice. Študentski svet se je spuščal tudi v presojo strokovnosti učnega gradiva in ustreznosti izpitnih vprašanj, za kar ni strokovno usposobljen. Študentski svet je tudi kritiziral rezultate anket, vendar le tistih, ki so se opravile dne 17. 2. 2009 in ki niso bile podlaga za presojo v obravnavanem postopku, ki se je začel že v novembru 2008. Senat prvostopenjskega organa mnenja študentskega sveta ne bi smel upoštevati, ker temelji na neresničnem in napačno ugotovljenem dejanskem stanju in je vsebinsko nepopolno. Tožnica opozarja tudi na to, da iz 19. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju Merila) izhaja, da kandidat za izvolitev v naziv docenta v obsegu izpolnjuje med drugim pogoj iz 2. točke 1. odstavka 18. člena (pozitivno mnenje študentov), če pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno, od tega najmanj 10 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 5 točk iz strokovne dejavnosti. Omenjeni kriterij je tožnica nesporno izpolnila, zato se šteje, da je izpolnila tudi pogoj pozitivnega mnenja študentov, ki je določen v 2. točki prvega odstavka 18. člena Meril. V 36. členu Meril je določeno, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje na podlagi mnenja poročevalcev ali komisije ob nastopnem predavanju in ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih. Iz navedenega izhaja, da mnenje študentskega sveta sploh ni relevantno in ga zato prvostopenjski organ tudi iz tega razloga ne bi smel upoštevati, saj je relevantna samo anketa študentov. Študentski svet bi moral izjave posameznikov, na katere je oprl svoje mnenje, dodatno preveriti in utemeljiti, ter njihovo resničnost dokazati tudi z listinsko dokumentacijo. Tožnica opozarja tudi na to, da je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 55. člena Zakona o visokem šolstvu določil, da je kandidat, ki izpolnjuje določene pogoje, lahko izvoljen, ne pa da je izvoljen naziv docenta, kar pomeni, da ima senat fakultete pri izdajanju odločb določeno polje proste presoje. Ta inštitut je zaradi avtonomije državne univerze specifičen, a ga je treba smiselno uporabiti in razlagati preko tistih določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki urejajo inštitut prostega preudarka. Treba je pojasniti razloge za neizvolitev, da se izključi kakršnakoli možnost neobjektivnega pristopa k imenovanju tožnice. V obravnavanem primeru to ni bilo storjeno, zato je tožnica prepričana, da je njena neizvolitev posledica diskriminacije. Tožnica predlaga, naj sodišče obe odločbi odpravi ter da naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka v 15-dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je zmotno stališče tožnice o tem, da je na podlagi Meril lahko edina relevantna podlaga za sprejem odločitve o pedagoški usposobljenosti visokošolskega učitelja študentska anketa in ne mnenje. Ankete same po sebi nimajo potrebne kvalitete in ne nudijo argumentirane ocene posameznikovega dela in je naloga študentskega sveta, da jih ustrezno interpretira. Prav mnenje študentskega sveta je tisti akt, ki odraža mnenje študentov. V smislu 12. člena Pravilnika o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev je merodajno mnenje študentskega sveta in ne anket. V ponovljenem postopku je tožena stranka izrecno seznanila tožnico z mnenjem študentskega sveta in ji tudi omogočila, da se sooči s predstavniki študentskega sveta in predstavi argumente za svoje drugačno stališče. Tožnica ni ponudila nobenih dokazov, ki bi zaključke mnenja študentskega sveta lahko argumentirano izpodbili. Mnenje študentskega sveta omenja zelo konkretne kršitve, ki so razlog za negativno oceno tožnice. Iz mnenja izhaja, da tožnica predavanj deloma sploh ne izvaja, da so se pojavljale pomanjkljivosti pri literaturi, da večina predavanja poteka v obliki iskanja po internetu, ko pa je predavanje izvedla, je večinoma le prebirala snov iz prezentacij. Tožena stranka je z namenom razjasnitve dejanskega stanja organizirala več skupnih sestankov med predstavniki študentskega sveta in tožnico, ki pa jih je tožnica predčasno zapustila, ali pa se jih sploh ni udeležila oz. je zavračala pogovor. Zaradi takega ravnanja tožnice tožena stranka ni imela razlogov, da ne bi verjela zaključkom in obrazložitvi, ki jo je izrazil študentski svet. Poleg tega je študentski svet razloge za tako mnenje natančno obrazložil, tožnica pa ni ponudila nobenega konkretnega nasprotnega dokaza. Predstavniki študentskega sveta so vselej izrazili pripravljenost soočiti svoje argumente s tožničinimi. Tožena stranka je v okviru možnosti naredila vse, da se dejansko stanje kar najbolje razišče, vendar pa to zaradi ravnanj tožnice ni bilo mogoče. Tožena stranka je tudi pregledala ankete o ocenjevanju učiteljev v obdobju zadnjih petih let in opravila analizo vseh mnenj študentskega sveta. Pri tem je ugotovila, da je tožnica dosegla podpovprečne ocene, ugotovljeno pa je bilo tudi, da je podana ocena študentskega sveta rezultat premisleka in dejansko enotno mnenje študentov. Tožena stranka je obrazložila svojo volilno odločitev. Natančno je pojasnila postopek volitev ter rezultate izida volitev. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in tožnici naloži, da povrne toženi stranki stroške postopka.

5. K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Zakon o visokem šolstvu v prvem odstavku 56. člena določa, da docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce voli za 5 let senat fakultete, umetniške akademije oz. visoke strokovne šole. Podrobneje določata postopek izvolitve Statut Univerze v Mariboru in Pravilnik o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, Merila pa natančno določajo pogoje za izvolitev. Sodišče meni, da je postopek izvolitve potekal v skladu z navedenimi predpisi in da so bili tudi upoštevani kriteriji, ki jih določajo ti predpisi, pri čemer sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so člani senata prišli do zaključka, da je v negativnem mnenju študentov navedenih več primerov neustreznega odnosa tožnice do študentov pri izvedbi predavanj in vaj, da so ocene v študentskih anketah v primerjavi z ocenami drugih predavateljev pomembno nižje, da je poskus poravnave pokazal nepripravljenost tožnice za pogovor s študenti. Senat je pravilno ugotovil, da je mnenje študentov dobro utemeljeno in argumentirano tudi zaradi časovne distance in neobremenjenosti.

8. V tožbi je navedeno, da bi moral organ prve stopnje razčistiti dejstva, na podlagi katerih je študentski svet podal svoje mnenje ter se do njih opredeliti. Iz navedenih tožbenih navedb torej sledi, da bi po tožničinem mnenju moral prvostopenjski organ preverjati, ali je tisto, kar piše v mnenju študentskega sveta, resnično. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da po ZUP velja načelo proste presoje dokazov, ki ga določa 10. člen ZUP. Po tem členu presodi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oz. odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Upoštevajoč to načelo sme prvostopenjski organ v obravnavani zadevi šteti navedbe v mnenju študentskega sveta kot resnične, če sam presodi, da ni nobenega dvoma v njihovo resničnost. Tožena stranka je, kot je pojasnila v odgovoru na tožbo, z namenom razjasnitve dejanskega stanja organizirala več skupnih sestankov med predstavniki študentskega sveta in tožnico, ki pa jih je tožnica predčasno zapustila, ali pa se jih sploh ni udeležila oz. je zavračala pogovor. Zaradi takega ravnanja tožena stranka ni imela razlogov, da ne bi verjela zaključkom in obrazložitvi, ki jo je izrazil študentski svet.

9. Nadalje tožnica navaja, da kljub temu, da so rezultati anket zanjo pozitivni in uspešni, jih študentski svet ni upošteval in se do njih ni niti z besedo opredelil. Sodišče se s tem stališčem ne more strinjati, saj je v mnenju študentskega sveta z dne 13. 12. 2011 navedeno, da je študentski svet za podlago svoje odločitve uporabil vse razpoložljive rezultate študentskih anket pri predmetih Nemški jezik 2 in Odnosi z javnostmi, kakor tudi preglednico rezultatov vseh študentskih anket za posameznega pedagoškega delavca za posamezen semester. Študentski svet se je seznanil z rezultati zgoraj naštetih reprezentativnih študentskih anket za celotno zadnjo izvolitveno obdobje tožnice od leta 2003 do leta 2008. V mnenju je navedeno, da je bilo ugotovljeno, da so rezultati študentskih anket tožnice podpovprečni. Torej je bilo mnenje izdelano na podlagi rezultatov študentskih anket. Nadalje na 6. in 7. strani tožbe tožnica izpodbija vsako posamezno navedbo iz mnenja študentov z dne 2. 2. 2009, s tem da navaja, da gre za popolnoma subjektivno oceno brez objektivne podlage, da študentski svet ni opravil kakršnekoli strokovne analize, posamezne navedbe v mnenju študentskega sveta je označila za popolnoma neresnične in v nasprotju z rezultati anket. S tem v zvezi sodišče meni, da tožnica le na splošno izpodbija navedbe študentov, ki so zapisali, da študentski svet ni bil zadovoljen s kakovostjo izvajanja njenih predavanj, da je znanje jezikoslovja na fakulteti slabo, da predavanja potekajo v slovenščini, namesto v tujem jeziku, da se od predavanj bolj malo odnese in da gre veliko časa za iskanje vsebin preko svetovnega spleta, ter da študentje nimajo možnosti, da bi se izrazili in da bi se oblikovala medsebojna komunikacija. S tem v zvezi sodišče meni, da so tožničine navedbe v zvezi s kritiko študentov preveč splošne in premalo konkretizirane. Tožnica med drugim tudi navaja, da niti en član študentskega sveta ni obiskoval njenih predavanj (gre za kritiko študentov glede kakovosti izvajanja njenih predavanj na področju nemškega in italijanskega jezika). Sodišče meni, da je to kritiko študentski svet podal le kot predstavnik vseh študentov in da ni nujno, da bi posamezni člani študentskega sveta obiskovali prav tožničina predavanja, temveč svoje mnenje oblikujejo v imenu tistih študentov, ki ta predavanja obiskujejo.

10. V tožbi je nadalje navedeno, da iz 19. člena Meril izhaja, da kandidat za izvolitev v naziv docenta izpolnjuje pogoje iz 2. točke prvega odstavka 18. člena (pozitivno mnenje študentov), če pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno, od tega najmanj 10 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 5 točk iz strokovne dejavnosti, ter hkrati navaja, da je tožnica ta kriterij nesporno izpolnila, zato se šteje, da je izpolnila tudi pogoj pozitivnega mnenja študentov, ki je določen v 2. točki prvega odstavka 18. člena Meril. Sodišče se s to navedbo ne more strinjati. V 2. točki prvega odstavka 18. člena Meril namreč ni govora o pozitivnem mnenju študentov, ampak je govora o pogoju uspešnosti pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov. Pozitivno mnenje študentov pa je navedeno v 2. točki drugega odstavka 18. člena Meril, kjer je določeno, da je v naziv docenta lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in še med drugim pogoj, da ima pozitivno mnenje študentov.

11. Nadalje je v tožbi navedeno, da je v 36. členu Meril določeno, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje na podlagi mnenja poročevalcev in komisije ob nastopnem predavanju in ankete med študenti. Po tožničinem mnenju iz navedenega izhaja, da mnenje študentskega sveta sploh ni relevantno in da ga prvostopenjski organ ne bi smel upoštevati, saj je relevantna samo anketa študentov. Sodišče se s tako razlago ne more strinjati. V 36. členu Meril je sicer res navedeno, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje med drugim tudi na podlagi anket med študenti, to pa še ne pomeni, da mnenje študentskega sveta ni relevantno. Postopek izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev določa tudi Pravilnik o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki v 12. členu določa, da je pozitivno mnenje študentskega sveta celo procesni pogoj za nadaljevanje postopka.

12. V tožbi je tudi navedeno, da bi moral študentski svet izjave posameznikov, na katere je oprl svoje mnenje, dodatno preveriti in utemeljiti, ter njihovo resničnost dokazati z listinsko dokumentacijo. Sodišče meni, da študentski svet tega ni dolžan storiti, v kolikor ne dvomi v verodostojnost izjav posameznikov. Sodišče meni, da je senat svojo odločbo dovolj natančno obrazložil in se ni zgolj skliceval na mnenje študentskega sveta in izid volitev.

13. Sodišče je o zavrnitvi tožbe odločilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V tej zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagala tožnica s predlogom za svoje zaslišanje. V tem predlogu ni navedeno, kako bi to zaslišanje vplivalo na drugačno mnenje Študentskega sveta, zato sodišče predlogu za glavno obravnavo ni sledilo in je na podlagi določila 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

14. K točki II. izreka:

15. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zato je bilo odločeno tako, kot je navedeno pod točko II. izreka sodbe.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 86/2015
• UPRS sodba II U 111/2016
• Sodba VIII Ips 397/2009