sodba IV U 152/2013

Jedro

Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s potrebnimi podatki za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti (od tega je tudi odvisna njegova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in z nje izvirajoče druge pravice brezposelnih), glede na to, da iz upravnega spisa izhajajoč uradni zaznamek svetovalke zaposlitve z dne 9. 11. 2011 ne zadošča za presojo, ali je bil tožniku dejansko tudi vročen Zaposlitveni načrt s pripeto zloženko izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo delavnice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Celje, Urad za delo Celje, št. 461-4292/2011-0100-4-0048 z dne 3. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 485,60 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega upravnega organa, št. 461-4292/2011-0100-4-0048 z dne 3. 10. 2011, s katero je bilo pod točko 1 izreka odločeno, da se brezposelna oseba A.A. (tožnik v tem sporu) z dnem 4. 7. 2011 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pod 2. točko izreka je odločeno, da se odločitev iz 1. točke izreka izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku. Točka 3 določa, da se oseba iz 1. točke izreka 6 mesecev po dokončnosti te odločbe v upravnem postopku ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb in pod 4. točko, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) vodi v skladu s 122. členom Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) evidenco brezposelnih oseb, če te osebe izpolnjujejo pogoje določene s tem zakonom. Če nastopi eden od razlogov določenih v tretji, četrti, peti, osmi ali deveti alinei prvega odstavka 129. člena tega zakona, Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb. Ugotovljeno je, da je bil tožnik prijavljen v evidenci brezposelnih oseb od 15. 1. 2011. Dne 4. 7. 2011 je kršil obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ, eksperimentalni program pomoči pri načrtovanju poklicne poti s tem, ko je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz pogodbe. Pogodbo je tožnik podpisal 4. 4. 2011 za vključitev v delavnico „prava odločitev za zaposlitev“ pri izvajalcu B. d.o.o. 4. člen pogodbe določa, da se pogodba sklepa za obdobje od 4. 4. 2011 do 4. 7. 2011. Na osnovi 6. člena pogodbe se je tožnik zavezal, da se bo v aktivnost vključil oziroma bo najkasneje v roku 3 dni pred začetkom aktivnosti sporočil svetovalcu zaposlitve, če se aktivnosti zaradi objektivnih razlogov ne more udeležiti. Tožnik se v tem času ni vključil v navedeno aktivnost, niti ni v skladu s pogodbo sporočil dejstev, ki bi opravičevale njeno odsotnost. To dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi seznama, posredovanega s strani izvajalca programa dne 8. 8. 2011. Oseba se v skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD ne more ponovno prijaviti v evidenco 6 mesecev po dokončnosti odločbe o upravnem postopku.

3. Pritožbena odločba potrjuje odločitev organa prve stopnje in še navaja, da je imel pritožnik možnost, da se v skladu s pogodbo vključi v vse vsebinske sklope oziroma module delavnice v obdobju od 4. 4. 2011 do 4. 7. 2011, vendar pa se v tem času ni vključil v nobenega in ni dokazal, da so za to obstojali opravičljivi razlogi. S tem je kršil obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ (Eksperimentalni programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti) in je podan razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb po tretji alinei prvega odstavka 129. člena ZUTD. Navaja še, da je bila tožniku ob podpisu pogodbe vročena tudi zloženka izvajalca programa s tedenskim urnikom, lokacijo, kjer se opravljajo delavnice in kjer je izrecno navedeno, da posameznik sam izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil. Tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral dodatno prejeti še vabilo za udeležbo v programu.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se je v program APZ na zahtevo svetovalke C.C. vključil s podpisom zaposlitvenega načrta pogodbe o vključitvi 4. 4. 2011. Ni pa prejel nobenega vabila kam, kdaj in h komu se naj zglasi v okviru vključitve v ta program. Vključitve sam ni nikoli zavračal, ni bil vabljen in tudi ni dobil nikakršnih podatkov o tem, kam in kdaj naj se zglasi. To bi lahko svetovalka naredila neposredno ustno istega dne, ko ga je v ta program vključila. To je tudi glavni in edini razlog, zakaj se ni mogel udeležiti omenjene delavnice. Ker teh podatkov od svetovalke ni prejel, je pričakoval, da jih bo sporočila naknadno in je tudi smatral, da se program še ni začel. Tožena stranka tudi navaja v odločbi, da mu je bila izdana zloženka izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo. Kot je že pojasnil, je po podpisu pogodbe pričakoval, da bo prejel vabilo na vključitev. V pritožbenem postopku je prišlo vabilo na zaslišanje s strani D.D. iz Zavoda za zaposlovanje Celje, a prepozno. Šlo je za bistveno kršitev pravil postopka, vabilo na zaslišanje je prejel prepozno in za to ni sam kriv. Zaslišanje je bilo del njegove obrambe pred obtožbami o kršitvi dogovora iz pogodbe in je pomembno za dokazovanje v postopku. Sam ni zamudil nobenega roka za pritožbo, imel je tudi stroške s pisanjem, tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki na njegove navedbe ni nikoli odgovorilo. Tako je več kot 3 mesece pritožbeni organ potreboval, da je odločil in še to zmotno o njegovi pritožbi. Potem pa si dovoli zapisati še, da se o pritožbenih navedbah, ki so prispele po 19. 12. 2011 ni ukvarjal. Prvostopni upravni organ v pravnem pouku ne pojasnjuje, kdaj črtanje iz evidence prične teči. Če je to pričelo z dnem izdaje odločbe ali prejema odločbe, je ta rok že ali pa bo potekel v naslednjih dneh. V tem primeru sodišču ostaja odločanje le še o pravnih in materialnih posledicah neupravičenega črtanja. Če pa se črtanje iz evidence prične s pravnomočnostjo katere izmed naslednjih odločb (odločba ministrstva z dne 14. 2. 2012 ali sodba tukajšnjega sodišča), zadeva nosi še nadaljnje posledice bistvene kršitve njegovih pravic iz naslova prijavljenega v evidenci brezposelnih oseb. V odločbi z dne 14. 2. 2012 ministrstvo navaja, da se kot pritožnik v upravnem postopku ne more prijaviti 6 mesecev po dokončnosti odločbe, ne pojasni pa, kateri upravni postopek ima pri tem v mislih in kdaj je dokončnost ugotovljena. Ne glede na to pa je jasno, da so ga na Uradu za delo Laško prenehali voditi v evidenci že 13. 12. 2011, ko postopek še ni bil končan niti na prvi stopnji, ker se Zavod za zaposlovanje na njegovo pritoževanje do takrat še ni odzval.

5. Tožena stranka je dolžna plačati odškodnino, ki je nastala kot posledica nezakonitega črtanja iz evidence brezposelnih oseb. Stanje iz evidence brezposelnih oseb pri delodajalcu nosi negativne posledice, kar še posebej škodi ugledu in dobremu imenu prosilca za zaposlitev. Višino odškodnine, ki bi veljala kot poravnava za pretrpljeno ocenjuje na 10.000 EUR. Od tožene stranke pa pričakuje tudi opravičilo.

6. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo odškodnine, stroškov prvega postopka in stroškov pritoževanja. Tožena stranka naj bo spoznana za odgovorno za neupravičeno črtanje iz evidence brezposelnih oseb, in da je za nastalo situacijo dolžna nositi vso breme, ki je in bi še morebiti nastalo. Stroške postopka zahteva v višini 100 EUR. Tožena stranka naj jih plača v roku 15 dni z obrestmi od 3. 11. 2011 do datuma poplačila. Zahteva tudi stroške pritožbenega postopka v upravnem postopku in sicer posvetovanja, potne stroške, stroške pisanja, tipkanja, pisarniške materiala, kuvertiranja, kopiranja, pošiljanja in vse manipulativne stroške skupaj v višini 500 EUR.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. V spornem primeru je sodišče že odločilo s sodbo IV U 65/2012 z dne 4. 9. 2012, s katero je tožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. Vrhovno sodišče RS je na podlagi vložene revizije, s sklepom št. X Ips 412/2012 z dne 4. 7. 2013, sodbo sodišča zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporno vprašanje ali je tožnik kršil obveznosti, ki jih je sprejel s Pogodbo o vključitvi v program APZ, in ali je bil posledično izpolnjen zakonski pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki določa, da Zavod neha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ, kar je odvisno od tega ali je na verodostojen način izkazano, da je bil obveščen o kraju in času delavnice, ki bi se jo moral, glede na s pogodbo prevzeto obveznost udeležiti. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s potrebnimi podatki za izpolnitev tožnikove pogodbene obveznosti (od tega je tudi odvisna njegova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in z nje izvirajoče druge pravice brezposelnih), glede na to, da iz listin upravnega spisa izhajajoč uradni zaznamek svetovalke zaposlitve z dne 9. 11. 2011, ne zadošča za presojo, ali je bil tožniku dejansko tudi vročen Zaposlitveni načrt s pripeto zloženko izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo delavnice. Glede na navedeno, bo moral organ prve stopnje v ponovnem postopku presoditi in v ponovno izdani odločbi obrazložiti tudi to okoliščino tožnikove seznanitve in sprejema zgoraj navedenih listin.

11. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede na to, da so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek.

12. Glede stroškov postopka je Vrhovno sodišče RS v II. točki izreka Sklepa X Ips 412/2012 z dne 4. 7. 2013 odločilo, da se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da tožečo stranko niti v ponovljenem upravnem sporu ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 80 EUR. Revizijo zoper sodbo IV U 65/2012 z dne 4. 9. 2012 je vložil pooblaščeni odvetnik tožeče stranke. Stroški revizijskega postopka temeljijo na določbi prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Na podlagi tarifne številke 3.300 ob upoštevanju nedoločljive vrednosti spornega predmeta, je sodišče priznalo stroške v priglašeni višini 318 EUR in 20% DDV, skupaj 381,60 EUR. Sodišče je priznalo tudi manipulativne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20 EUR + 20% DDV, skupaj 24 EUR. Skupaj je tako sodišče priznalo tožeči stranki 485,60 EUR stroškov postopka. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v skupni višini 485,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2013

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 155/2012
• sklep IV U 82/2013
• sodba I U 1633/2012