UPRS sodba U 925/2003

Jedro

5. odstavek 8. člena ZZdrl tudi določa, da inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. Sklepa organa prve stopnje tako ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima pooblastila po ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje RS z dne 17. 3. 2002 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila ugovor prvega tožnika proti sklepu Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota A z dne 21. 11. 2002. Organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je sklep Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote A z dne 9. 4. 2002 izvršljiv in zapade v izplačilo. Nato pa je določil, da se zavezana stranka, ki opravlja dejavnost v trgovini AAA, kaznuje z denarno kaznijo 100.000,00 SIT in da zadosti odrejenemu ukrepu najkasneje do 26. 11. 2002, v kolikor stranka ukrepa ne bo izvršila v ponovnem roku, bo odrejena ponovna denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT. Prav tako pa je odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Tožena stranka v svoji obrazložitvi navaja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi 290. in 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka ugotavlja, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, zato je pritožbo zavrnila. Iz same pritožbe pa izhaja, da se ta ne nanaša na samo izvršbo, ampak na pravilnost odločbe, ki se izvršuje. Pri tem opozarja na 1. odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in še dodaja, da se zakonitost in pravilnost odločbe, ki se izvršuje, lahko izpodbija v upravnem postopku s pritožbo, zakonitost dokončne odločbe pa tudi s tožbo v upravnem sporu ter z izrednimi pravnimi sredstvi. Tožnica pa izpodbija dejansko stanje in uporabo materialnega predpisa v zvezi z izdajo izvršilnega naslova, to pa ne more biti predmet presoje v upravnem izvršilnem postopku.

Tožnika vlagata tožbo zaradi kršenja pravic do izjave, do pritožbe in zaradi bistvenih kršitev postopka ter malomarnega in pomanjkljivega dela. Nadalje navajata, da je zdravstvena inšpektorica izdala odločbo o prepovedi priprave in prodaje sendvičev v bonbonieri AAA, tam je pustila zapisnik o inšpekcijskem pregledu in se ni prepričala ali bo pravočasno izročen odgovorni osebi. Prav tako ni zahtevala, da se odgovorna oseba zglasi pri tem organu. Tudi odločba ni bila vročena pooblaščeni osebi, ampak prodajalki, zato tožnika menita, da je bila kršena pravica do izjave. Tožnika sta se pritožila, vendar nista prejela nobenega odgovora, temu je sledila odločba z dne 21. 11. 2002. Tožena stranka navaja, da ni prejela pritožbe in tudi ne organ prve stopnje, tožnika pa sta v pritožbi na odločbo z dne 21. 11. 2002 priložila tudi kopijo pritožbe z dne 24. 4. 2002. Prvi tožnik meni, da tožena stranka ni upoštevala enakosti pred zakonom, pravice do pritožbe, saj je tožena stranka pritožbo z dne 24. 4. 2002, če ne prej, dobila s pritožbo z dne 6. 12. 2002. Pri prvem inšpekcijskem pregledu dne 14. 2. 2001 so bile ugotovljene nepravilnosti pri pripravi in prodaji sendvičev in tožnika menita, da se ni mogoče sklicevati na 7. točko 15. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji pri izreku ukrepa, ker je bonboniera AAA registrirana kot živilska trgovina. Opozarja tudi na to, da je bila pritožba namerno ali nenamerno založena oziroma, da jo je tožena stranka izgubila. Predlagata, da se izpodbijana odločba razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je datum njene odločbe napačen in da je prišlo do očitne napake pri pisanju in da je pravilni datum 17. 3. 2003 in ne 17. 3. 2002. V zvezi z vročanjem tožena stranka pripominja, da organ prve stopnje dokumentov v obravnavani zadevi res ni pravilno vročal, je pa odločba organa prve stopnje pravilno vročena, kot izhaja iz dokumentacije v spisu. V zvezi s pritožbo tožnikov z dne 9. 4. 2002 pa tožena stranka dodaja, da je ni prejela. Tožena stranka poudarja, da je bil ukrep izrečen v skladu z 18. členom Zakona o zdravstveni inšpekciji v povezavi z 6. točko Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili in je bila prepovedana v prodajalni konditorskih izdelkov AAA, izdelovanje in prodajo sendvičev, katerih sestavine zahtevajo hladilni režim od 4 do 8˚C. Tožena stranka zato predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja tožeča stranka:

Iz upravnih spisov izhaja, da je Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Ljubljana, kot organ prve stopnje izdal sklep z dne 21. 11. 2002. Sklep je bil izdan na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP) v postopku inšpekcijskega nadzora. Iz spisa pa izhaja, da je sklep organa prve stopnje izdala višja svetovalka v Zdravstvenem inšpektoratu Območne enote Ljubljana.

Zakon o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99, 110/02, v nadaljevanju ZZdrl) določa v 1. odstavku 7. člena, da inšpekcijski nadzor v mejah pristojnosti inšpektorata neposredno opravlja zdravstveni inšpektor. Tudi po določbi 1. odstavka 28. člena ZUP v upravni stvari izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače, inšpektor ima pa že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh (4. odstavek 28. člena ZUP). To pomeni, da določila ZZdrI ne dopuščajo nikakršnih izjem, 5. odstavek 8. člena ZZdrI pa tudi določa, da inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita ne sme izdajati odločb, lahko pa le opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. Sklepa organa prve stopnje tako ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima pooblastila po ZZdrI, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo. V takih primerih, ko navedene nepravilnosti ne odpravi tožena stranka, je odločba nezakonita, tako kot v konkretnem primeru izpodbijana odločba. Enako stališče je sodišče zavzelo v sodbah opr. št. U 1635/98 z dne 13. 6. 2001 in U 581/99 z dne 14. 11. 2001, ki so postale pravnomočne.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt v skladu z določilom 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00), ker niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).

Datum zadnje spremembe:

22.03.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 491/99
• Sodba U 321/2001
• Sodba U 1755/2002