sodba IV U 227/2011

Jedro

Pridobitev ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja po petem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih je vezana na ugotovitev, v kolikšnem obsegu deluje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki in ugotovitev, ali ima regijski center za tako delovanje izdana vsa z zakonom in uredbo predpisana dovoljenja. Izpodbijana odločitev tako temelji na ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu, ki je določen v 2.2. točki priloge 10 Uredbe. Izdano mu je bilo namreč okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Odločitev upravnega organa, da vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja tožeči stranki zavrne, je torej pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, kot prvostopenjski organ, je z odločbo št. 35468-16/2009-16 z dne 14. 7. 2011, v 1. točki izreka odločila, da se vloga JP A. d.o.o. z dne 16. 6. 2009, za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov B., zavrne in v 2. točki izreka odločila, da stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski upravni organ pojasnil, da gre v zadevi za ponovljeni postopek odločanja, na podlagi petega odstavka 70. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju Uredba). Ugotovljeno je bilo, da na območju, kjer stranka izvaja storitve javne službe ravnanje z odpadki, že obratuje Regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki Č., ki ima izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov, za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje, št. 351-1029/2008-7(0358) z dne 8. 10. 2008, in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Nadalje je prvostopenjski organ ugotovil, da je bilo za odlagališče nenevarnih odpadkov Č. izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35468-26/2004, 35441-4/2004(35429 2/2002, 35467-27/2003, 35417-23/2003-35467-31/2004) z dne 31. 12. 2004, z veljavnostjo do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega oziroma najdlje do 31. 10. 2007. Ker na območju, kjer tožeča izvaja storitve javne službe ravnanja z odpadki že obratuje Regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki Č. (v nadaljevanju RCERO C.) in glede na določilo 5. alinee petega odstavka 70. člena Uredbe, ki določa, da lahko upravljavec obstoječega odlagališča pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 15. 7. 2009, če na posameznem območju še ne obratuje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki iz 1. točke priloge 10, v obsegu, ki je določen 2.2. točki priloge 10 Uredbe, je bilo ugotovljeno, da stranka ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja po petem odstavku 70. člena Uredbe, zato je bilo treba vlogo stranke za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov A. zavrniti.

Prvostopenjski organ je pojasnil tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor pritožbo zoper zavrnilni odločbi naslovnega organa v primeru podaljšanja okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov D. ter odlagališča nenevarnih odpadkov E. zavrnilo, ker je bilo za objekte RCERO C. izdano uporabno dovoljenje za odlagališče, sortirnico, demontažo, kompostarno in spremljajočo infrastrukturo, objekt mehansko biološke obdelave, pa je v poskusnem obratovanju. Po določbi 3. člena 8.1 točke Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), se za začetek obratovanja naprave ali obrata v primeru gradnje šteje datum dokončnosti uporabnega dovoljenja ali odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja po predpisih o graditvi objektov, kadar je bilo odrejeno poskusno obratovanje, ali pa datum dokončnosti okoljevarstvenega dovoljenja, kadar ne gre za gradnjo. Glede na navedeno, obratuje RCERO C. v obsegu, ki je določen 2.2 točki priloge 10 Uredbe.

Tožeča stranka odločitvi prvostopenjskega upravnega organa oporeka. Tožbo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava. Izpodbijana odločba je bila namreč izdana na podlagi Uredbe, ki v času izdaje te odločbe ni veljala, saj je bila 29. 7. 2011 v Uradnem listu RS, št. 61/2011 objavljena nova Uredba. Prav tako bi bilo treba tožbi ugoditi ob upoštevanju stare Uredbe, saj je tožena stranka napačno interpretirala določbo 5. alinee petega odstavka 70. člena Uredbe, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijane odločbe pa so bila kršena pravila postopka. Napačno in nepopolno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje. Kot izhaja iz nove Uredbe, se je spremenila materialno pravna podlaga za podaljševanje veljavnosti oziroma izdajanje novega okoljevarstvenega dovoljenja do izteka 2015. Odlagališče odpadkov A. bo tožena stranka v ponovljenem postopku morala obravnavati bodisi na podlagi 62. ali 63. člena nove Uredbe. Pojasnjuje tudi, da je tožeči stranki že bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35468-42/2004 z dne 31. 12. 2004, katerega veljavnost je bila podaljšana z odločbo, št. 35468-11/2007-19 z dne 10. 12. 2008. Zahtevo za pridobitev oziroma podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja je tožeča stranka vložila 16. 6. 2009, torej pred 15. 7. 2009, pogoje iz 62. člena nove Uredbe pa je tožeča stranka po vsebini izkazovala že v prvem postopku pred toženo stranko. Če sodišče meni, da bi morala tožena stranka uporabiti prej veljavno uredbo, pa opozarja, da mora RCERO C. delovati v obsegu določenem v točki 2.2. priloge 10 Uredbe. V izpodbijani odločbi ni ustrezno raziskano dejansko stanje, ali RCERO C. izpolnjuje pogoje iz 2.2 točke priloge 10 Uredbe, niti to dejstvo ne izhaja iz dopisa družbe F. d.o.o., št. 3580/BZ z dne 24. 5. 2010. Določilo 8.1 točke 3. člena ZVO-1 ni ustrezna pravna podlaga za oceno, ali je določen regionalni center za odlaganje odpadkov že začel obratovati, tudi zato, ker ta predpis definira pojem naprave, kar regijski center za odpadke ni. Četudi bi to pravilo smeli uporabiti v konkretnem primeru, pa je določilo 8.1 točke tipičen primer pravne domneve, ki jo je mogoče izpodbijati. Tožeča stranka navaja, da RCERO C. ne obratuje na način določen v točki 2.2. priloge 10, saj obratuje le poskusno. Glede na pomembnost zadeve je nepravilno tudi to, da je tožena stranka svojo odločitev oprla zgolj na dopis družbe F. d.o.o., predvsem zato, ker bi si te podatke tožena stranka, skladno s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), morala priskrbeti sama. Zaradi vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Tožeča stranka je sodišču poslala tudi drugo vlogo z dne 12. 4. 2012, v kateri je pojasnjevala finančne razloge za prizadevanje za uspeh v tej zadevi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

V obravnavanem primeru je tožeča stranka očitek nepravilne uporabe materialnega prava utemeljevala s trditvijo, da bi morala tožena stranka odločitev opreti na določbe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 61/2011. Sodišče navedeni tožbeni očitek zavrača. Trditev tožeče stranke, da je uredba začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS je sicer točna in pomeni, da je uredba začela veljati 30. 7. 2011. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (v nadaljnjem besedilu: tožnik). V obravnavanem primeru je to odločba prvostopenjskega organa, št. 35468-16/2009-16 z dne 14. 7. 2011, saj je bilo z njo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Ta odločba je postala dokončna z izdajo zavrnilne odločbe drugostopenjskega upravnega organa. Presoja zajema zakonitost te odločbe po pravnem in dejanskem stanju v času njene izdaje, kar pomeni, da je prvostopenjski organ svojo odločitev pravilno oprl na določbe takrat veljavne Uredbe, objavljene v Uradnem listu RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09.

Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem v zvezi nepravilne uporabe materialnega prava. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka od prvostopenjskega upravnega organa, dne 16. 6. 2009, zahtevala podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov A. Prav tako v zadevi ni sporno, da je tožeča stranka za odlagališče A. že pridobila okoljevarstveno dovoljenje št. 35468-42/2004, 35441-26/2004 z dne 31. 12. 2004 in dne 10. 12. 2008 še odločbo o podaljšanju veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča št. 35468-11/2007 do 15. 7. 2009, torej so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o vlogi tožeče stranke na podlagi petega odstavka 70. člena Uredbe.

Določba petega odstavka 70. člena Uredbe med drugim določa, da lahko ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, upravljavec obstoječega odlagališča pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. 7. 2009, če na posameznem območju še ne obratuje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki iz 1. točke priloge 10 te uredbe, v delu, ki je določen v 2. 2. točki priloge 10 te uredbe. Pridobitev ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja je tako vezana na ugotovitev v kolikšnem obsegu deluje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki in ugotovitev, ali ima regijski center za tako delovanje izdana vsa z zakonom in uredbo predpisana dovoljenja. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu, ki je določen v 2.2. točki priloge 10 Uredbe. Izdano mu je bilo namreč okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje, št. 351-1029/2008-7(0358) z dne 8. 10. 2008, in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Prav tako je RCERO C. za odlagališče nenevarnih odpadkov Č. pridobil okoljevarstveno dovoljenje št. 35468-26/2004, 35441-4/2004(35429 2/2002, 35467-27/2003, 35417-23/2003-35467-31/2004) z dne 31. 12. 2004, z veljavnostjo do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega oziroma najdlje do 31. 10. 2007 (novo odlagališče, sortirnica, demontaža, kompostarna in spremljajoča infrastruktura). Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je upravni organ pred odločitvijo, ob pravilnem upoštevanju določbe 3. člena točke 8.1 ZVO-1 in po ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu iz 2.2. točke priloge 10 Uredbe, vlogo tožeče stranke za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov A., utemeljeno zavrnil.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, pri čemur ni upoštevalo sklicevanja tožeče stranke na sodbo IV U 193/2010-9 z dne 4. 10. 2011. Odločitev sodišča v slednji zadevi temelji namreč na ugotovitvi, da je bila v tej zadevi izpodbijana upravna odločba pomanjkljivo obrazložena, ker dovoljenja na katerih je temeljila odločitev niso bili opredeljena s številkami in datumi, s čimer je bila posledično onemogočena kontrola pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, v obravnavani zadevi pa izpodbijani odločbi take nepravilnosti ni mogoče očitati.

Datum zadnje spremembe:

02.11.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 155/2018-8
• UPRS Sodba I U 1735/2019-36
• UPRS sodba II U 138/2016