sodba IV U 29/2011

Jedro

Sprememba lastništva nepremičnine tekom inšpekcijskega postopka ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vse že izvedene dokaze. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.

Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Ker pa je parcelna številka vsebovana v izreku odločbe in s tem bistveni del gradbenega dovoljenja, je inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta pravno utemeljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano inšpekcijsko odločbo organa prve stopnje, je v točki 1 izreka odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec – zemljiškoknjižni lastnik A.A. (tožnik v tem sporu), takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo počitniške hiše tlorisne velikosti 6,50m x 9,00m, skupne višine do slemena 7,50m, etažnosti delno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje na zemljišču s parc. št. 784/2 k.o. ... Točka 2 izreka odločbe določa, da mora inšpekcijski zavezanec v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti objekt – počitniško hišo iz 1. točke te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Točka 3 izreka določa, da če inšpekcijski zavezanec ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku kot je določeno v 2. točki izreka te odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah. Pod točko 4 izreka so določene prepovedi, točka 5 izreka določa, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod točko 6, da stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja, da je gradbenega inšpektorica dne 14. 6. 2006 opravila zaslišanje investitorja objekta B.B. in ugotovila, da pred pričetkom gradnje za obravnavani objekt na zemljišču s parc. št. 784/2 k.o. ... gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.

Ob zaslišanju dne 14. 6. 2006 je B.B. med drugim izjavil na zapisnik, da je sam investitor obravnavanega objekta, ki ga je zgradil v letih 1973 do 1975, na podlagi pridobljenih dovoljenj, ki pa so bile v poplavi leta 1991 uničene. Inšpekciji je dostavil na vpogled Odločbo za lociranje in zgraditev počitniške hišice na zemljišču s parc. št. 823/4 k.o. ... iz leta 1973, ki jo je izdala Skupščina občine Žalec, na ime prejšnjega lastnika zemljišča C.C., ... Po poizvedbi na UE Žalec je bilo ugotovljeno, da je bilo na ime B.B. izdano le lokacijsko dovoljenje, št. 381-381/90 z dne 25. 3. 1992. Na ponovnem zaslišanju dne 19. 7. 2006 je investitor gradnje B.B. povedal, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo objekta na zemljišču s parc. št. 823/4 k.o. ..., ter da sta gradbenega inženirja, ki jima je zaupal delo, predmetno gradnjo samovoljno prestavila na zemljišče s parc. št. 784/2 k.o. ... V ugotovitvenem postopku je ugotovljeno, da predložena Odločba za lociranje in zgraditev počitniške hišice dovoljuje gradnjo objekta na zemljišču s parc. št. 823/4 k.o. ... in ne na zemljišču 784/2 k.o. ... V inšpekcijskem postopku je bila na GURS Izpostava Žalec opravljena poizvedba in je ugotovljeno, da na parcelah št. 784/2 in 823/4 obe k.o. ..., v obdobju od leta 1971 do sedaj, niso nastale nobene spremembe, ki bi lahko vplivale na lociranje obravnavanega objekta. Obravnavani objekt je kot stanovanjska stavba evidentiran tudi v evidencah GURS in sicer v osrednjem severnem delu zemljišča s parc. št. 784/2 k.o. ..., ki po prostorskih aktih Občine Braslovče predstavlja 2. območje kmetijskih zemljišč. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je bila investitorju B.B., izdana inšpekcijska odločba, št. 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007 in izrečen ukrep na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Navedena odločba je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-83/2007-28 z dne 14. 10. 2010 izrečena za nično iz razloga dejanske nezmožnosti izvršitve, saj odločbe objektivno ni bilo mogoče izvršiti. V tem primeru je upravni organ druge stopnje ugotovil, da je bil dejansko A.A. lastnik zemljišča parc. št. 784/2 k.o. ..., odločba št. 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007, pa je bila izdana njegovemu pravnemu predhodniku in investitorju B.B. Tako bi morebitna izvršitev odločbe s strani pravnega prednika pomenila nedopusten poseg v tujo lastnino.

Gradbena inšpektorica je dne 4. 11. 2010 opravila inšpekcijski pregled na kraju samem v ... ter ugotovila, da je stanje obravnavanega objekta – počitniške hiše, glede na ugotovitve inšpekcijskega pregleda z dne 7. 6. 2006, nespremenjeno.

Gradbena inšpektorica je dne 10. 11. 2010 po uradni dolžnosti preverila na pristojni UE Žalec izdajo gradbenega dovoljenja za obravnavano gradnjo stanovanjskega oziroma počitniškega objekta na zemljišču s parc. št. 784/2 k.o. ... Po podatkih UE Žalec z dne 10. 11. 2010, iz temeljne evidence upravnega organa ni razvidno, da bi bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt. S pričetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja je kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Drugostopenjski upravni organ je s pritožbeno odločbo potrdil odločitev organa prve stopnje in odgovoril na pritožbene navedbe. Glede na to, da navaja enake razloge kot organ prve stopnje v inšpekcijski odločbi, jih sodišče v sodbo ne povzema.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava.

Navaja, da inšpekcijski postopek ne bi smel biti obravnavan kot nujen v smislu 146. člena ZGO-1, glede na to, da objekt stoji že več kot 35 let in bi se morala upoštevati določba 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in dati tožniku možnost, da se izreče o dejstvih in dokazih. Ni mu bila dana možnost sodelovanja v postopku, pri čemer poudarja, da je v postopku, ki je potekal zoper tožnikovega očeta, večkrat poskušal vstopiti v ta postopek, pa mu je bila s strani obeh upravnih organov takšna zahteva zavrnjena. Sam je od 2. 3. 2005 lastnik zemljišča parc. št. 784/2 k.o. ... in na tej parceli stoječega objekta. Tožnikov pravni prednik je toženi stranki predložil gradbeno dovoljenje, izdano za ta objekt, na ime C.C. in začel z gradnjo. Predlaga zaslišanje prič D.D., E.E. (sin pokojnega C.C.) in F.F.

Gradnjo objekta je nadaljeval tožnikov pravni prednik, ki ga je dokončal leta 1975. Zgrajen je skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1975, tako glede lokacije na kateri je bil objekt postavljen, kot glede same površine objekta. Uradno zakoličenje je izvedla pristojna oseba Občine Žalec, inženir G.G. Okoliščina, da objekt ne bi bil zakoličen na mestu, na katerem bi, v skladu z gradbenim dovoljenjem moral stati, tožnikovemu pravnemu predniku niti tožniku ni bilo znano, dokler o tem ni odločil prvostopenjski organ.

Ugotovitev glede površine objekta je napačna. Prvostopenjski upravni organ ugotavlja, da gre za objekt dimenzij 6,5m x 9,00m. Objekt ima dimenzije 6,55m x 7,15m, kar pomeni, da samo malo odstopa od dimenzij, ki so bile dane z gradbenim dovoljenjem iz leta 1975 in katere so bile naknadno ugotovljene v dokumentu, št. 35-147/92 z dne 15. 1. 1992, ki ga je izdala Občina Žalec in iz katerega sledi, da gre za objekt v velikosti 7,15m x 6,55m. Gradnja prizidka kot izhaja iz te listine z dne 15. 1. 1992, nikoli ni bila izvršena in je objekt v celoti takšen, kot je bil v letu 1975, ko je bila gradnja zaključena. To pomeni, da objekt ima gradbeno dovoljenje, postavljen je po merah in ne odstopa od dovoljenih mer in je tudi postavljen na mestu, ki ga je odmerila uradna oseba v skladu z listinami priloženimi gradbenemu dovoljenju.

Toženi stranki je predloženo potrdilo UE Žalec, št. Dn 00007-P2 z dne 13. 12. 2007, da ima enostanovanjska stavba parcelna številka 748/2 k.o. ... po samem zakonu uporabno dovoljenje. Upravni organ je uporabno dovoljenje izdal na podlagi ugotovitve, da ima objekt gradbeno dovoljenje. To je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U 26/2008-10 z dne 8. 9. 2009, v kateri je toženi stranki pojasnilo, da dejstev, ki jih potrjuje potrdilo z dne 13. 12. 2007, ni mogoče ponovno ugotavljati, ker je takšno potrdilo šteti za javno listino. Hkrati je bilo toženi stranki pojasnjeno, da ne more razveljavljati odločbe, ki jo je izdal drug upravni organ. Z odločbo z dne 22. 11. 2010 je tožena stranka ponovno protipravno, kot ji je bilo očitano v sodbi ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko imel objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, kljub drugačni vsebini potrdila. S to odločbo se je prvostopenjski organ ponovno postavil nad samo sodišče in tudi nad odločbo, ki jo je izdal drug upravni organ (potrdilo z dne 13. 12. 2007). Inšpekcijska odločba tožene stranke z dne 8. 3. 2007 je bila razglašena za nično in sklicevanje na postopek, ki je bil zaključen z ničnostjo izdane odločbe ne more biti podlaga za odločanje v drugem upravnem postopku. Gre za nov postopek zoper drugo osebo, zato bi morala tožena stranka ne glede na dejstvo, da gre za isti objekt, postopek v celoti izpeljati znova (z novim dokaznim postopkom) in pod drugo opravilno številko, ker se sicer sklepa, da se vseskozi vodi postopek zoper tožnika.

Tožnik predlaga, da sodišče samo ugotovi dejansko stanje, ki se nanaša na veljavnost gradbenega dovoljenja. Kot priloga temu obstaja lokacijska dokumentacija in kopija skice iz zakoličbe, ki jo je pod številko 0-9/151z dne 3. 1. 1970 izdelal in podpisal pristojni organ za geodetske zadeve in na kateri je označena lokacija, kjer naj bi objekt stal. Iz situacijskega načrta, številka 0-9/151 izhaja, da je bila lokacija objekta predvidena deloma na parc. št. 784/2 in ne zgolj 823/4. Parceli merita samo 402 m² in sta bila v lasti istega lastnika od sklenitve kupoprodajne pogodbe 5. 7. 1975 dalje, do uveljavitve ZGO-1. Predlaga, da se zaslišijo priče, ki bodo potrdile, na katerem mestu je geodet zakoličil oziroma v naravi lociral objekt, ker so bile takrat prisotne. Podredno predlaga, če bi bilo sodišče mnenja, da gradnja ni v celoti skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, in da je za to odgovoren tožnikov pravni prednik, pa takšna ugotovitev pomeni, da je objekt neskladna gradnja in ne nelegalna gradnja. Pravne posledice neskladne gradnje so bistveno drugačne kot pri nelegalni gradnji in je treba odločbo odpraviti.

Tožnik ni investitor objekta, in takšnih ukrepov ni mogoče izreči njemu, temveč je zgolj lastnik objekta, glede katerega tožena stranka zmotno ugotavlja, da je nelegalna gradnja. Namen ZGO-1 v delu, ki se nanaša na nelegalno gradnjo ni v tem, da se bodo odstranjevale gradnje, ki so bile zgrajene pred več kot 35 leti, ampak je namen zakona, da se ustavi gradnja in odstrani objekt že med samo gradnjo. To izhaja iz vsebine celotnega ZGO-1, ki v niti v enem členu ne predvideva ukrepov zoper lastnika nepremičnine. Namen je, da se gradnja prepove, še preden je objekt zgrajen in se nelegalna gradnja odstrani. Prvostopenjski upravni organ je že v predhodnem postopku ocenil, da je inšpekcijski zavezanec investitor in ne zemljiškoknjižni lastnik. Tožnik predlaga, da sodišče obe izpodbijani odločbi odpravi in se upravni postopek ustavi, in da se mu priznajo stroški postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je potrdila tožena stranka s pritožbeno odločbo, pravilno ugotovil dejansko stanje in tudi pravilno uporabil materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju teh razlogov ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da upravni organ prve stopnje ni imel pravne podlage za to, da je inšpekcijski postopek štel za nujnega kot to določa člen 146 ZGO-1, in bi se morala upoštevati tudi določba 9. člena ZUP in dati tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe izjasni o dejstvih in okoliščinah. Gradbeni inšpekcijski postopki dejansko niso brez izjeme postopki, v katerih se izda odločba v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Tako po prvem odstavku člena 146 ZGO-1, kot tudi po prvem odstavku člena 144, je v primeru vodenja inšpekcijskih postopkov, ki so opredeljeni kot nujni ukrepi v javnem interesu v smislu ZUP, odločitev o tem prepuščena upravnemu organu na podlagi predhodne ugotovitve, da so za to izpolnjeni pogoji.

V obravnavanem primeru je upravni organ odločil brez zaslišanja stranke, vendar pa je dejstvo, da je že ves inšpekcijski postopek tekel od leta 2006 dalje, v katerem je bil udeležen tožnikov pravni prednik (B.B.), kateremu je bila tudi izdana leta 2007 prvotna inšpekcijska odločba, ki je bila kasneje izrečena za nično, glede na to, da ni lastnik zemljišča in tudi ne stanovanjskega objekta (nepremičnine so bile s kupno pogodbo leta 2005 prenesene na tožnika), ki je predmet obravnavanega spora. Tako je bil tožnik, ki tudi sam v tožbi navaja, da je hotel sodelovati kot stranka v postopku, kot pravni naslednik (sin investitorja) seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, kar sicer niso ugotovitve in tudi razlogi v izpodbijanih odločbah, in jih sodišče zgolj povzema iz tožbenih razlogov, iz katerih nedvoumno izhaja tožnikova seznanitev s celotnim inšpekcijskim postopkom, ki je tekel zoper njegovega pravnega prednika. Ne glede na navedene okoliščine, ki niso bistvene za odločitev, pa je v obravnavanem primeru bistveno to, da tožnik ni predložil v pritožbenem postopku nobenih dokazil (niti jih ni predložil v tožbi), ki bi dokazovala drugačno dejansko stanje nepravilno lociranega objekta, kot to izhaja iz listin upravnega spisa.

Eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (vsebina) je tudi navedba parcelne številke in katastrske občine za zemljišče parcele, na kateri se bo izvedla nameravana gradnja. Med strankama je nesporno, da je bila izdano gradbeno dovoljenje (Odločba o dovolitvi locirati in zgraditi počitniško hišico) C.C., to je pravnemu predniku tožnikovega očeta (investitorja gradnje), z dne 12. 3. 1975, za gradnjo objekta na parc. št. 823/4 k.o. ... Po navedbah tožnika naj bi bila počitniška hišica dejansko zamaknjena tudi na parc. št. 784/2 k.o. ... Iz Načrta parcele GURS Žalec, št. 90311-713/2005 z dne 4. 3. 2005 pa določno izhaja, da je objekt v celoti lociran na parc. št. 784/2. Za gradnjo na tej parceli pa je bilo izdano zgolj Lokacijsko dovoljenje z dne 25. 3. 1992, in kot izhaja iz uradne poizvedbe inšpekcijskega organa, zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja na tej parceli, nikoli ni bila vložena.

Neutemeljene so tožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za nov postopek, ki bi moral biti ponovno izveden in voden pod drugo opravilno številko, glede na to, da se z gradbenimi inšpekcijskimi ukrepi po ZGO-1, odpravljajo posledice nezakonitih gradenj, kar pomeni, da je predmet inšpekcijskega postopka gradbeni objekt. Morebitna sprememba tega lastništva, tekom inšpekcijskega postopka, pa ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vsa že izvedena dokazna sredstva. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljene v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.

Neutemeljeno je sklicevanje tožnika na sodbo sodišča U 26/2008 z dne 8. 9. 2009, glede na to, da je šlo v tem primeru za drugačno dejansko in pravno stanje, kot je v spornem primeru.

Po točki 12.2.2. člena ZGO-1 pomeni neskladna gradnja tudi gradnja oziroma dela, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo v nasprotju s pogoji določenimi z gradbenim dovoljenjem. V obravnavam primeru inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje za gradnjo počitniške hišice ni bilo izdano. Ker pa je, kot je sodišče razlogovalo že zgoraj, parcelna številka vsebovana v izreku odločbe bistveni del gradbenega dovoljenja in gre za gradnjo na parcelni številki, za katero to dovoljenje ni bilo izdano, je zato inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta na parc. št. 784/2 k.o. ..., pravno utemeljen.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka:

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

02.11.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 272/2013
• sodba I U 2039/2011
• sodba I U 992/2012