sodba IV U 260/2010

Jedro

Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.

Ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z ZKZ in na podlagi analize teh podatkov ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, zato je navedeno zadostna razlaga za pravilno uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM na m² zemljišča. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije v 5. členu namreč nalaga toženi stranki zgolj dolžnost spremljanja gibanja tržnih cen in šele v primeru ugotovitve drugačnih gibanj cen, ustrezno predpisno ukrepanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno odločbo, št. 321-140/93 z dne 9. 12. 2009 je upravni organ prve stopnje pod točko I izreka odločil, da se nepremičnine vpisane v vložno številko 2026 k.o. ..., last Mestne občine Velenje (v nadaljevanju MO Velenje), ki je zavezanka za vrnitev v naravi, vrne v solast točka a) pokojni A.A. umrli 19. 4. 1968, jugoslovanski državljanki od 28. 8. 1945 do smrti in sicer: parc. št. 3327/19 travnik 515 m² do 42/515-tin in b) pokojnemu B.B., umrlemu 12. 3. 1958, jugoslovanskem državljanu od 28. 8. 1945 do smrti in sicer parc. št. 3327/19 travnik 515 m² do 8/515-tin. Pod točko II izreka je odločeno, da se nepremičnina vpisana v vložno številko 500 k.o. ... last Kmetijske zadruge C. z.o.o., ki je zavezanka za vrnitev v naravi, vrne v solast pod točko a) pokojni A.A., umrli 19. 4. 1968, jugoslovanski državljanki od 28. 8. 1945 do smrti in sicer parc. št. 3360/3 gozd 15491 m² do 4399/15491-tin in točka b) pokojnemu B.B., umrlemu 12. 3. 1958, jugoslovanskem državljanu od 28. 8. 1945 do smrti in sicer parc. št. 3360/3 gozd 15491 m² do 806/15491-tin. Pod točko III izreka je odločeno, da se nepremičnini vpisani v vložno številko 1685 k.o. ... last Mestne občine Velenje, ki je zavezanka za vrnitev v naravi vrne v solast: pod točko a) pokojni A.A., umrli 19. 4. 1968, jugoslovanski državljanki od 28. 8. 1945 do smrti in sicer parc. št. 3327/14 zelenica 1914 m² do 1569/1914-tin, parc. št. 3341/18 travnik 11333 m² do 1430/11333-tin, parc. št. 2397/289 travnik 501 m² do 142/501-tin, parc. št. 2397/285 travnik 3339 m² do 948/3339-tin, parc. št. 2403/1 travnik 558 m² do 158/558-tin in točka b) pokojnemu B.B., umrlemu 12. 3. 1958, jugoslovanskem državljanu od 28. 8. 1945 do smrti in sicer parc. št. 3327/14 zelenica 1914 m² do 345/1914-tin, parc. št. 3341/18 travnik 11333 m² do 262/11333-tin, parc. št. 2397/289 travnik 501 m² do 26/501-tin, parc. št. 2397/285 travnik 3339 m² do 174/3339-tin, parc. št. 2403/1 travnik 558 m² do 29/558-tin. Nadalje je v izreku pod točko IV določeno, da sta zavezani stranki MO Velenje in Kmetijska zadruga C. dolžni v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe izročiti vrnjeno premoženje skrbniku za poseben primer D.D. v ..., ki ga bo imel v upravljanju do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojni A.A. in pokojnemu B.B. Točka V izreka določa, da bo spremembo zemljiškoknjižnega stanja po tej odločbi opravilo Okrajno sodišče v Velenju po uradni dolžnosti. Točka VI izreka določa, da mora Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju SOD) Ljubljana v treh mesecih od pravnomočnosti te odločbe izročiti v korist upravičencu do denacionalizacije pokojne A.A. obveznice SOD v višini 263,11 DEM in pokojnega B.B. obveznice SOD v višini 48,17 DEM. SOD je dolžna te obveznice izročiti kot odškodnino za spodaj navedena zemljišča: a) zemljišča v k.o. ..., vl. št. 11 in 111 (v času podržavljenja) – del parc. št. 507/7, pašnik 6, v izmeri 188 m², del parc. št. 514/1, travnik 6, v izmeri 68 m², del parc. št. 525/2, travnik 4, v izmeri 92 m², del parc. št. 526, travnik 5, v izmeri 88 m², del parc. št. 515, travnik 4, v izmeri 88 m², del parc. št. 525/5, travnik 4, v izmeri 6 m², del parc. št. 538/1, vrt 4 (po prevedbi je travnik 4), v izmeri 30 m², del prac. št. 539, vrt 3 (po prevedbi sadovnjak 4), v izmeri 16 m², del parc. št. 536/3, vrt 3 (po prevedbi sadovnjak 3), v izmeri 28 m², del parc. št. 538/1, vrt 4 (po prevedbi travnik 4), v izmeri 187 m², del parc. št. 535, vrt 4 (po prevedbi sadovnjak 3), v izmeri 98 m², del parc. št. 542, vrt 4 ( po prevedbi sadovnjak 4), v izmeri 90 m², del parc. št. 534, njiva 5, v izmeri 145 m². Točka VII izreka pa še določa, da mora obveznice iz I. točke izreka te odločbe SOD izročiti skrbniku za posebne primere, to je pravnemu nasledniku D. D. v ...

V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja glede v tem upravnem sporu sporne odločitve (ostalih navedb, ki niso sporne sodišče v sodbo ne povzema) pod točko VI izreka, da znaša skupna višina odškodnine 926,47 DEM. Pokojni B.B. je upravičen do 52/1000, kar znaša 48,17 DEM, pokojna A.A. pa je upravičena do 284/1000, kar znaša 263,11 DEM. SOD je zavezan za odškodnino v skupni višini 48,17 + 263,11, kar znaša 311,28 DEM.

Vrednost kmetijskih zemljišč je upravni organ izračunal na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok, Uradni list RS, št. 16/92) in na podlagi Odloka o dopolnitvah Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 21/92). Pri določitvi odškodnine je upravni organ uporabil količnik, ki je določen za katastrski okraj Slovenj Gradec. Za zemljišča, ki so bila v času podržavljenja katastrske kulture vrt, si je upravni organ s strani GU Velenje pridobil prevedbo katastrske kulture (dopis GU št. 3511-9/2006 z dne 25. 4. 2006). Lastništvo v času podržavljenja in danes je upravni organ ugotovil na podlagi zgodovinskih izpiskov, ki si jih je pridobil na Zemljiški knjigi v Velenju in se nahajajo v spisu ter na podlagi vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo. Ovire za vračilo za zemljišča v lasti MO Velenje pa je upravni organ ugotavljal na podlagi vpogleda v Prostorski informacijski sistem občin.

Upravni organ druge stopnje je s pritožbeno odločbo, št. 490-3/2010/4 z dne 8. 10. 2010, pod točko 1 izreka ugodil pritožbi MO Velenje. Pod točko 2 izreka je odločil, da se Delna odločba RS Upravne enote Velenje št. 321-140/93 z dne 9. 12. 2009 odpravi v točka III.a in b izreka v delu, ki se nanaša na parc. št. 3341/18 k.o. ... Točka 3 izreka določa, da je zavezanka MO Velenje po pravnomočnosti te odločbe dolžna vrniti upravičencema A.A. in B.B. parc. št. 3341/18 travnik v izmeri 11333 m², vložna številka 1685 k.o. ..., do skupnega deleža 3808/11333 in sicer A.A. do 3219/11333 in B.B. do 589/11333. Točka 4 izreka določa, da se nepremičnina iz 3. točke izreka po pravnomočnosti izroči v upravljanje skrbniku za posebni primer D.D. Pod točko 5 je odločeno, da se pritožba D.D. zavrne in točka 6 določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Glede samega načina izračuna višine odškodnine za kmetijska zemljišča v k.o. ..., kar je sporno tudi v tem upravnem sporu, tožena stranka pojasnjuje, da se vrednost teh zemljišč določi v skladu z določbo 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in na njegovi podlagi sprejetega Odloka. Sporno je vprašanje, ali je upravni organ ravnal pravilno, da je pri izračunu odškodnine uporabil količnik 3,94 DEM za 1 m² zemljišča. Po določbi 4. člena Odloka znaša izhodiščna vrednost zemljišča (količnik) 3,94 DEM/m², v 5. členu Odloka pa je opredeljeno, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, večja od 10%, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost zemljišča, to je količnik. Pritožbeni organ pojasnjuje, da pristojno ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Na podlagi analize teh podatkov ministrstvo ugotavlja, da ni razlogov, da bi se v Odloku določena izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljena po Odloku, v povprečju ni višja od 10%. Glede na to, je upravni organ ravnal pravilno, ko je pri izračunu odškodnine uporabil količnik 3,94 DEM/m² zemljišča.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga procesne kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v obravnavani zadevi tožena stranka pritožbo tožnika zavrnila iz razloga, ker je glede parcele 3341/18 k.o. ... ugodila pritožbi MO Velenje in s tem rešila tudi pritožbo tožnika (ker ta del odločitve ni sporen, ga sodišče v sodbo pri navedbah razlogov odločbe prve in druge stopnje ne navaja). Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnika tudi v delu, ki se nanaša na oporekanje količnika 3,94, s čimer pa se tožnik ne strinja. Bistvo spora je v tem, da je tožnik organu I. stopnje oporekal uporabo količnika 3,94 DEM/m², pri čemer pa se sklicuje na odločitev v zadevi IV U 195/2009 naslovnega sodišča in na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 974/2008 z dne 21. 8. 2008, vendar tožena ni sledila pritožbenim trditvam. Po Odloku iz leta 1992 je uporabljen pri izračunu odškodnine količnik oziroma vrednost DEM za m² 3,94. Prvi odstavek 44. člena ZDen je tisti predpis, po katerem je dolžna tožena stranka spremljati gibanje tržne vrednosti, in ko te presežejo 10% izhodiščne vrednosti za zemljišče, predpis spremeniti in določiti večjo vrednost.

Po več kot 17. letih od določitve vrednosti 3,94 DEM/m², je že sama inflacija v tem obdobju višja za 50%. ZDen je ob svoji uveljavitvi nalagal vrnitev podržavljenega premoženja v roku enega leta po vložitvi zahteve. Če bi se država držala teh rokov, bi bili vsi upravičenci v enakem položaju. Takšna odločitev tožene stranke je zavestno prikazovanje nerealnega dejanskega stanja. Že sama menjava valute SIT/DEM/€ je prinesla dvig cen za 100%. Gre za splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. Kar je bilo pred menjavo uradne valute 1 DEM, je danes najmanj 1 €, kar že samo po sebi pomeni dvig realne cene za 100%. Če so se kmetijska zemljišča prodajala za ceno, ki je znašala realno 1,5 DEM (npr. travnik), je to danes najmanj 1,5 € za m² zemljišča ali več. Tožena stranka je v izpodbijanem aktu navedla, da pristojno ministrstvo spremlja gibanje cen na tržišču, vendar ni ugotovila povišanja za 10%, zaradi česar ni podlage za spremembo količnika. Te odločitve tožene stranke pa ni mogoče preizkusiti. Navedeno je, da je tožena stranka spremljala gibanje cen in da je podatke analizirala. Ni pa navedla nobenih konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti, zaradi česar je tožena stranka storila bistveno kršitev pravil postopka, pavšalna trditev o spremljanju cen ponudbe, pa za sklepčnost odločitve ni dovolj.

Tožnik predlaga, da se obe izpodbijani odločbi odpravita in se vrne zadeva prvostopenjskemu organu v ponoven postopek in da se mu vrnejo stroški postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) MO Velenje in Kmetijska zadruga C. na tožbo nista odgovorili.

Stranka z interesom v tem sporu SOD v odgovoru na tožbo navaja, da je tožena stranka pravilno odločila in tudi pojasnila postopek in način določanja cen kmetijskih zemljišč ter ugotovila, da kljub njihovem nihanju v različnih časovnih obdobjih izhodiščna vrednost, ki je določena v Odloku in znaša 3,94 DEM/m² ni bila presežena za več kot 10%. Ministrstvo je preverilo cene po podatkih o realiziranih transakcijah s kmetijskimi zemljišči iz napovedi za odmero davka za promet z nepremičninami, ki so pokazali, da je dejanska tržna cena znašala le 1,45 EUR/m² oziroma 2,835 DEM, kar je manj od vrednosti, ki je določena v Odloku. Ugotovitev tožene stranke temelji na uradnih podatkih napovedi za odmero davka, zato ni utemeljena tožbena navedba, da gre zgolj za pavšalno trditev tožene stranke. Tožeča stranka zatrjuje, da se je vrednost kmetijskega zemljišča zvišala za 100% v primerjavi z vrednostjo iz Odloka, vendar te trditve ni z ničemer dokazala. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

Tožba ni utemeljena.

Vrednotenje kmetijskih zemljišč je opravljeno na podlagi Odloka, ki je bil sprejet že leta 1992 in znesek 3,94 DEM na m² uporabljen kot izhodiščna vrednost vse od uveljavitve Odloka, kar med strankami nesporno, ves ta čas ni bil korigiran. 44. člen ZDen določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, na kar nakazuje 5. člen Odloka, ki določa prilaganje realne vrednosti izhodiščni vrednosti zemljišča iz 4. člena in nalaga pristojnemu ministrstvu spremljanje tržne cene zemljišč in v drugem odstavku 5. člena ustrezno prilagoditev izhodiščne vrednosti. Glede na to, da gre za določeno materialno – procesno obveznost organa izraženo v 5. členu Odloka, je morala tožena stranka oziroma upravni organ prve stopnje vrednost ugotavljati s spremljanjem tržne cene zemljišč. Razlaga upravnega organa druge stopnje, ki je v tem delu dopolnil sicer pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega upravnega organa, da pristojno ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z ZKZ in na podlagi analize teh podatkov ugotavlja, da ni razlogov, da bi se v Odloku določena izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, je po presoji sodišča zadostna razlaga za pravilno uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM na m² zemljišča. Odlok v 5. členu namreč nalaga toženi stranki zgolj dolžnost spremljanja gibanja tržnih cen in šele v primeru ugotovitve drugačnih gibanj cen, ustrezno predpisno ukrepanje, tako da razlaga tožene stranke, navedena v razlogih drugostopenjske odločbe, da se cene niso spremenile, zadostuje za pravilnost odločitve, razen v primeru, še teh trditev tožnik z drugimi dokaznimi sredstvi, ne bi uspel ovreči.

Glede na navedeno je odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II. izreka:

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

02.11.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1721/2010
• Sodba U 484/94-4
• sodba IV U 370/2009