sodba IV U 251/2010

Jedro

Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in v postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je predložitev izpisa iz prostorskega portala RS v tožbi tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz. Tudi iz izpisa prostorskega portala ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.

Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje, sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka je bila, glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je Mestna občina Celje odločila, da se investitorjema A.A. in B.B. (tožeči stranki v tem sporu) za nameravano gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 1153/10, 1154/11 k.o. ... odmeri komunalni prispevek, katerega razliko v višini 409,80 EUR mora plačati na transakcijski račun Mestne občine Celje v 60 dneh od pravnomočnosti odmerne odločbe. S to odločbo se nadomesti odločba, št. 3510-29/2010-RP z dne 9. 6. 2010.

V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja, da je bil z odločbo, št. 3510-29/2010-RP z dne 9. 6. 2010, investitorjema odmerjen komunalni prispevek v višini 14.135,85 EUR. Po pritožbi tožeče stranke je ugotovljeno, da so navedbe investitorjev glede uporabe materialnega predpisa – Odloka, ki je bil podlaga za izračun komunalnega prispevka, utemeljene. Podlaga za izračun komunalnega prispevka je bil takrat Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Mestne občine Celje, ki ga je sprejel Mestni svet MO Celje (v nadaljevanju Odlok) na seji dne 25. 5. 2010 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 45/2010 z dne 4. 6. 2010. To besedilo Odloka poleg sprememb in dopolnitev osnovnega Odloka, objavljenih v Uradnem listu RS št. 80/2009, vsebuje tudi spremenjena in dopolnjena besedila nekaterih členov, ki pa niso bila ustrezno objavljena, kar je pogoj za njihovo veljavnost. MO Celje je na isti seji pred sprejetjem prečiščenega besedila Odloka, sprejel namreč tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje (Uradni list RS, št. 116/2008 in 80/2009), katerega objava v Uradnem listu je pomotoma izpadla. Iz besedila Odloka je razvidno, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, in ker ni bil objavljen, vsebovane spremembe in dopolnitve ne veljajo dokler niso objavljene v Uradnem listu.

Glede na navedeno, je 8. 6. 2010 ob vložitvi vloge investitorjev veljal Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje (Uradni list RS, št. 116/2008 in 80/2009, v nadaljevanju Odlok iz leta 2008), zato uporaba prečiščenega besedila Odloka (Uradni list RS, št. 45/2010, v nadaljevanju Odlok iz leta 2010) pri izračunu komunalnega prispevka, v odmerni odločbi z dne 9. 6. 2010, ni pravilna. Tako je narejen nov izračun v skladu s takrat veljavnim Odlokom iz leta 2008.

Iz projektne dokumentacije, ki jo je izdelala družba C. d.o.o. ... pod številko PR 70/2009 v juniju 2009 in iz načrta arhitekture pod točko 1.4 tehnično poročilo izhaja, da znaša neto tlorisna površina stanovanjske hiše 205,41 m². Izračun komunalnega prispevka tako temelji na uporabljenem podatku o velikosti neto tlorisne površine. Pred izdajo odločbe o komunalnem prispevku je opravljen ogled zemljišča parc. št. 1153/10 in 1154/11 k.o. ..., kjer nameravata investitorja zgraditi stanovanjsko hišo in je ugotovljeno, da na tem zemljišču ne stoji noben objekt (stavba), kar je tudi slikovno dokumentirano. Ni pogojev, da bi se pri izračunu komunalnega prispevka upoštevalo določilo iz 18. člena Odloka iz leta 2010. V nadaljevanju je v obrazložitvi naveden izračun komunalnega prispevka na osnovni Odloka iz leta 2008 z vsemi podatki o objektu, obračunskimi stroški in z navedbami možnosti priključkov na komunalno infrastrukturo, elektro omrežja in druga omrežja.

Tožena stranka je z odločbo, št. 3510-29/2010 z dne 7. 10. 2010 v točki I. izreka odločila, da se pritožba tožečih strank zavrne in pod točko II., da se spremeni prvi odstavek izreka odločbe MO Celje, št. 3510-29/2010-RP z dne 26. 7. 2010, tako da glasi: investitorjema se za nameravano gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 1153/10 in 1154/11 k.o. ... odmeri komunalni prispevek v višini 14.545,65 EUR. Investitorja sta komunalni prispevek v višini 14.135,85 EUR že plačala, zato sta dolžna plačati še razliko v višini 409,80 EUR na transakcijski račun MO Celje v 60 dneh od dokončnosti te odločbe.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, zakaj je spremenila izrek prvostopenjske odločbe, glede na to, da je nejasen oziroma v nasprotju z obrazložitvijo, da ne vsebuje višine odmerjenega komunalnega prispevka, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, temveč se omejuje zgolj na ugotovljeno razliko v višini komunalnega prispevka. Izrek je odpravila in dopolnila tako, da je iz njega jasno razvidna odločitev prvostopenjskega organa kot to izhaja iz same obrazložitve prvostopenjske odločbe. V nadaljevanju navaja v obrazložitvi enake razloge kot prvostopenjski organ glede veljavnosti posameznih odlokov, ki pa jih sodišče v sodbo ne povzema.

Tožnika v obširni tožbi in dopolnitvi tožbe z dne 1. 2. 2012, uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb upravnega postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Razlagata ves postopek nakupa zemljišča ter postopek izdaje „prve“ odločbe o odmeri komunalnega prispevka (ta je temeljila na izračunu komunalnega prispevka na uradnem prečiščenem besedilu Odloka iz leta 2010), ki jo je nadomestila v tem postopku izpodbijana prvostopenjska odločba ter pritožbeno odločbo, ki je spremenila izrek prvostopenjske odločbe, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Navajata, da vztrajata pri dosedanjem stališču, ki sta ga je že predstavila v obliki pritožbenih navedb in sicer, da sta bila v času vlaganja vloge tožnikov za odmero komunalnega prispevka dne 8. 6. 2010, v veljavi tako Odlok iz leta 2008, kot tudi Odlok iz leta 2010. Oba Odloka se nanašata na odmero komunalnega prispevka in sta bila objavljena v Uradnem list RS, pri čemer kasnejši predpis ne vsebuje prehodnih določb, po katerih bi prenehal veljati predhodni predpis ali njegova posamezna določba. Objavo iz leta 2010, sicer tožena stranka opredeljuje kot napako, kar pa ne more biti razlog za njegovo neveljavnost. Uradni list je namreč uradno glasilo, v katerem se objavljajo državni predpisi in drugi akti, med katere sodijo tudi predpisi lokalnih skupnosti, pri čemer učinkujejo v vsebini, ki je objavljena. Glede na navedeno, je določba 15. člena obeh Odlokov, ki vsebujeta različne količnike za izračun komunalnega prispevka za priključitev na isto vrsto komunalne opreme, treba uporabiti na način, ki je za tožnika ugodnejši. Tako je treba pri izračunu komunalnega prispevka, ki predstavlja nadomestilo za priključitev na obstoječo komunalno opremo-vodovod in kanalizacijo, uporabiti količnike iz 15. člena Odloka iz leta 2008 in sicer za priključitev na vodovod količnika Cp-ij 3,254 ter Ct-ij 14,454, za kanalizacijo pa količnika Cp-ij 1,573 ter Ct-ij 5,524, saj so predstavljeni količniki za investitorja ugodnejši od količnikov, ki so za isto vrsto komunalne opreme opredeljeni v določbi 15. člena Odloka iz leta 2010. Glede izračuna komunalnega prispevka za priključitev na javno dobro (ceste in trgi) je treba uporabiti količnike iz 15. člena Odloka iz leta 2010. Navedeno narekuje znižanje komunalnega prispevka.

Če sodišče ne bi zavzelo stališča tožnikov o sočasni veljavnosti obeh Odlokov ter uporabi ugodnejših količnikov, pa za izračun komunalnega prispevka ni moč uporabiti Odloka iz leta 2008. S takšnim ravnanjem bi bila kršena ustavno zagotovljena pravica do enakosti pred zakonom, saj je tožnikoma znano, da je na podlagi določb Odloka iz leta 2010, bilo izdanih več odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki v nasprotju z odločbo tožnikov, niso dosegle pritožbenega epiloga in zato pravno učinkujejo.

Že pred odmero komunalnega prispevka je bil naslovni organ seznanjen, da na zemljišču stoji nestanovanjska stavba v izmeri okrog 20 m², ki je bila grajena pred več desetletji in uporabljena za razne namene, ki pa je v zelo slabem stanju. Registrirana je v register stavb pri GURS pod številko 157. Dejstvo že obstoječe stavbe bi moral organ upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka na podlagi 178. člena Odloka iz leta 2010. Stavba je že desetletja priključena na javno cestno omrežje, kar predstavlja del komunalne opreme opredeljene kot javno dobro in bi se to dejstvo moralo pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati, ker ne gre za novo priključitev na komunalno opremo. Iz fotografij, ki jih je naredil upravni organ je razvidna stanovanjska stavba, do katere pa se tožena stranka ni opredelila. Stavba zavzema le kvadraturo 20 m², za katero pa projekt rušenja ni potreben. Tudi do tega se tožena stranka ni opredelila. Kršene so tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker tožnika z dejstvom ogleda kraja oziroma izvedbo naroka nista bila seznanjena. Tako predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje in zahtevata vračilo sodne takse.

Tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo ponovno povzema ves potek postopka obračuna komunalnega prispevka ter navaja, da je bil edini veljavni Odlok izključno tisti, ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 116/2008 in 80/2009 in na podlagi katerega je bilo tožeči stranki tudi pravilno odmerjen komunalni prispevek, česar pa tožeča stranka z ničemer ne oporeka. V nadaljevanju navaja ves potek sprejemanja Odlokov in njihovo objavo, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Pomembno je edino to, da na podlagi 154. člena Ustave RS predpisi začnejo veljati šele v določenem roku po tem, ko so objavljeni. Četudi bi eventuelno hkrati veljala oba Odloka, ju ne bi bilo mogoče uporabljati na način, da bi se iz vsakega Odloka uporabile za stranko najugodnejše določbe, kot to poskuša doseči tožeča stranka.

Tožena stranka pri odločanju ni storila bistvenih kršitev določb postopka, kot ji očita tožeča stranka. Tožnika moti, da je o njuni pritožbi zoper odločbo, št. 3510-29/2010-RP z dne 9. 6. 2010, odločal kar organ prve stopnje. Tožeča stranka je spregledala, da je bila njena pritožba zoper citirano odločbo utemeljena (tožeča stranka je namreč v njej toženi stranki očitala zmotno uporabo materialnega prava, do česar je dejansko najprej tudi prišlo), zaradi česar je imel organ prve stopnje na podlagi 242. člena ZUP pravico, da na podlagi s strani tožnikov vložene pritožbe o njej odloči sam, ter reši zadevo drugače, kar je tudi storil in izdal v tem sporu izpodbijano odločbo. Upravni organ je bil dolžan uporabiti Odlok, ki je dejansko veljal, kar sta tožnika v pritožbi tudi zahtevala. Ni dvoma, da iz ravnanja tožnikov očitno izhaja, da želita z nedopustnimi in nesprejemljivimi pravnimi akrobacijami v smislu „iz vsakega odloka zame najugodnejše“ doseči nekaj, kar ne more biti pravno zavarovano. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je MO Celje kot prvostopenjski upravni organ, katerega izrek je spremenila na podlagi izračunane višine komunalnega prispevka tožena stranka s pritožbeno odločbo, pravilno uporabil v času vložitve vloge tožeče stranke za izračun komunalnega prispevka in odločanja prvostopenjskega organa, veljavni Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje (Uradni list RS, št. 116/2008 in 80/2009), zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov, ki so obsežno navedeni v obeh upravnih odločbah ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je v času odmere komunalnega prispevka na območju MO Celje veljal poleg Odloka iz leta 2008, tudi Odlok iz leta 2010, ki naj bi stopil v veljavo naslednji dan po objavi. Kot sta že oba upravna organa obširno razlagala v upravnih odločbah, Odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 45/2010, kljub njegovi objavi ni mogel veljati, glede na to, da Ustava v 154. členu v prvem odstavku določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje (Uradni list RS, št. 116/2008 in 80/2009), sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo, sicer uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na navedenih spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka, je bila glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tej parcelni številki staro obstoječo nestanovanjsko stavbo v izmeri cca 20 m², ki je zavedena v registru stavb pri GURS, pod številko 157, in bi se moralo po trditvah tožnikov to dejstvo, kot del komunalne opreme priključitve na cestišče upoštevati. Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu namreč ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to, upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je šele predložitev v tožbi Izpisa iz prostorskega portala RS tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz, tudi iz tega izpisa ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.

Neutemeljene so tudi nadaljnje tožbene trditve, da gre za bistveno kršitev določb ZUP, ker je bilo z nadomestno odločbo organa prve stopnje odločeno v škodo tožeče stranke, glede na to, da se v upravnem sporu odloča samo o zakonitosti dokončnega upravnega akta (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), ki je upravna odločba organa prve stopnje. Prepoved reformatio in peius (ne v škodo pritožnika), pa velja zgolj za odločanje organa druge stopnje (drugi odstavek 253. člena ZUP), na podlagi vloženega pravnega sredstva, za kar pa ne gre v tem primeru.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

02.11.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 880/2010
• UPRS sodba II U 139/2015
• sodba I U 1447/2009